Možnosti upravljanja z informacijskim modeliranjem gradbenih objektov (ang. Building Information Modelling, BIM) se danes širijo tudi na ohranjanje dediščine preko zgodovinskega/dediščinskega BIMa (ang. Historical/Heritage BIM, HBIM). To raziskovalno delo preučuje možnosti HBIM-a kot podpore pri diagnostiki in vzdrževanju zgodovinskih objektov v kontekstu različnih faz razvoja. Predlagamo metodologijo, ki združuje geometrijo z visoko ravnjo informacij (ang. high Level of Information, LoI) in jo uporabimo v študiji primera rimskega zidu v Ljubljani. Študija se osredotoča na ustvarjanje modela HBIM z vključitvijo dejanske geometrije v standard IFC (ang. Industry Foundation Classes) preko delovnega toka Scan-to-Mesh HBIM. Mrežne (ang. mesh) objekte nato razčlenimo na manjše, semantično pomembne predmete (npr. ifcWall) in obogatimo s povezanimi tekstovnimi podatki (metapodatki, posredovani preko ontologij), kot so material, diagnoza in predhodni testi. Ta pristop lahko vidimo kot korak proti prihodnjemu standardu IFC5, ki bo omogočal pravilno upravljanje z mrežami in teksturami v okviru standarda IFC. Prav tako predlagamo metodologijo OpenBIM za interakcijo s temi informacijami, ki jih izvajamo v skupnem okolju: strežniku, ki poganja webIFC. Predpostavljamo, da je to prihodnost IFC sodelovanja: preko spleta, brez potrebnih avtorskih pravic za dostop in neodvisno od uporabljene programske opreme.
|