Z uvajanjem informacijskega modeliranja gradenj (BIM) v gradbeništvu se pojavljanje tudi težave z učinkovitostjo dela. Pomemben primer predstavljajo postopki izdelave gradbenih detajlov, ki jih je potrebno v pretežni meri obdelati ročno. S tem se pogosto pojavljajo napake, pri tem pa je delo zelo zamudno, ker se ne izkorišča celoten potencial parametričnega načrtovanja. Ta raziskava obravnava to neskladje z razvojem in validacijo sistematičnega, programsko neodvisnega ogrodja za vključevanje parametrične avtomatizacije v delovne procese izdelave detajlov. V nalogi je uporabljena metodologija študije primera za analizo obstoječega delovnega procesa, pri čemer so bila opredeljena ključna ozka grla pri izdelavi gradbenih detajlov. Na podlagi ugotovitev je bilo razvito štiristopenjsko ogrodje, ki zajema faze razčlenitve in definicije, parametričnega sestavljanja, generiranja elementov BIM z obogatitvijo metapodatkov ter končne dokumentacije. Praktična uporabnost ogrodja je bila potrjena z izvedbo testnega primera, ki je pokazal njegovo učinkovitost v realnem okolju. Rezultati potrjujejo, da ogrodje ne le skrajša čas, ki je potreben za izdelavo detajlov, temveč predvsem izboljša kakovost gradbene dokumentacije. Z vgradnjo pravil načrtovanja v avtomatiziran proces metodologija zagotavlja doslednost, zmanjšuje človeške napake in bogati model s strukturiranimi, interoperabilnimi podatki, skladnimi s standardom IFC. V sklepnem delu naloge predstavimo praktično in prenosljivo metodologije, ki projektantskim podjetjem omogoča premostitev vrzeli med potencialom tehnologije BIM in vsakodnevno prakso izdelave gradbenih detajlov.
|
