Brexit in njegove posledice proučevalci Mednarodnih odnosov obravnavajo z veliko vidikov, predvsem pa v povezavi z britansko identiteto in spremembo položaja Združenega kraljestva (ZK)v svetu. Konservativci so obljubili novo obdobje »Globalne Britanije«, vendar se zdi, da na ravni domačega okolja države obstaja vse večja razdeljenost glede položaja ZK v svetu. V magistrski nalogi za analizo vloge zunanje politike Združenega kraljestva po brexitu uporabim teorijo vlog, ki jo je uvedel Holsti. Z uporabo metode narativne analize odgovarjam na naslednje raziskovalno vprašanje: Kako zunanje, strukturne razmere in domača pričakovanja oblikujejo zunanjepolitično(-e) vlogo(-e) Velike Britanije po brexitu? Teorija vlog omogoča obravnavo problema agent-struktura v kontekstu zunanje politike iz nove perspektive, in sicer z vključitvijo predpisanih vlog s strani zunanjih akterjev, tj. ZDA in EU, ter lastnih samopercepcij ZK v empirični analizi pozicioniranja ZK po treh zunanjih šokov, tj. brexita ter vojn v Ukrajini in v Gazi. Ugotavljam, da obstajajo neskladja med zunanje predpisanimi vlogami ZK in lastnimi percepcijami Westminstra. Glede notranjega spodbijanja vlog je jasno, da so dežele razdeljene glede obravnave brexita, vendar se v percepciji uskladijo po zunanjem dejavniku ruske invazije na Ukrajino. Tretji sistemski šok – vojna v Gazi – ponovno povzroči notranje spodbijanje zunanjepolitične vloge ZK, ker se dežele enoglasno uprejo samopercepciji vlade ZK. Magistrsko delo ponuja celovito obravnavo zunanjepolitičnih vlog ZK po brexitu in odgovori na vprašanje, v kolikšni meri gre za Globalno Britanijo in v kolikšni za razdeljeno kraljestvo.
|
