Details

Vloga družinskih odnosov pri žalovanju mladostnika ob izgubi starša : magistrsko delo
ID Rojc, Lucija (Author), ID Klemenčič Rozman, Mija Marija (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,32 MB)
MD5: C271547C3E4A9E9473B91DC257B8B092

Abstract
Izguba starša je ena izmed najbolj intenzivnih življenjskih izkušenj, ki posameznika globoko zaznamuje, v mladostništvu pa je zaradi umeščenosti v obdobje pomembnih razvojnih procesov lahko posebej travmatična. V magistrskem delu raziskujem pomen družinskih odnosov pri žalovanju mladostnika in v nadaljevanju življenja po izgubi. V teoretičnem delu obravnavam temeljne koncepte razumevanja procesa žalovanja, soočanja z izgubo v družinskem sistemu in v razvojno specifičnem obdobju mladostništva. V empiričnem delu preučujem, kako so sodelujoči doživljali izgubo starša v mladostništvu in kako danes reflektirajo njene vplive. Osredotočam se na vlogo odnosa s preživelim staršem, pomen odnosa s pokojnim staršem ter vpliv izgube na družinsko dinamiko, njeno vlogo pri žalovanju in procesih prilagajanja družine. Kvalitativna raziskava temelji na osmih polstrukturiranih intervjujih z mladimi odraslimi, ki so v mladostništvu izgubili enega od staršev, večinoma zaradi dolgotrajne bolezni. Podatke sem obdelala in interpretirala s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. Ugotovitve raziskave kažejo na preplet individualnih, odnosnih in situacijskih dejavnikov pri žalovanju. Odzivanje in soočanje je bilo povezano tako z okoliščinami ter doživljanjem bolezni in izgube kot tudi z odnosi in odzivanjem pomembnih drugih. V strategijah soočanja je bilo pomembno izmenjujoče se osredotočanje na žalovanje in preusmerjanje pozornosti k vsakdanjem življenju. Ključne varovalne dejavnike pri žalovanju je predstavljala zmožnost in priložnost odprtega izražanja čustev, dostopnost podpore in kakovost medosebnih odnosov; predvsem s preživelim staršem, čigar čustvena dostopnost in stabilnost je imela bistveno vlogo pri mladostnikovem žalovanju, obenem pa je bila povezana tudi s krepitvijo njunega odnosa. Pomen odnosa s pokojnim staršem pri žalovanju se je pokazal v naravi in vsebinah odnosa, ki so vplivale na intenzivnost in težavnost žalovanja. Nadaljevanje odnosa, ohranjanje čustvene vezi in doživljanje kontinuirane vloge starša v sedanjosti pa kaže pozitiven vpliv na prilagajanje in nadaljevanje življenja. Pomembnost odnosov se je izrazila tudi na ravni družinskega sistema: družine s pozitivnimi in varnimi odnosi so se po izgubi še bolj povezale, prav tako pa je stabilnost odnosov predstavljala pomemben dejavnik zdravega soočanja in prilagajanja družine. Na drugi strani so distancirani in disfunkcionalni odnosi povečali stisko in otežili prilagajanje. Pomembni elementi prilagajanja so bili prestrukturiranje družinskih vlog, podpora, odprta komunikacija ter ustvarjanje ravnovesja med povezanostjo in individualnostjo v soočanju. Sodelujoči izgubo doživljajo kot življenjski dogodek, ki jih je pomembno zaznamoval in oblikoval. Prevladujoči dolgoročni vplivi izgube se izražajo v spremenjenem pogledu na življenje, v vrednotah in doživljanju odnosov. Izguba lahko pušča tudi čustvene posledice, kot so vztrajajoča žalost in tesnoba, a jo večina sodelujočih doživlja kot priložnost za rast in razvoj ter večjo psihično odpornost. Pogosto doživljani izidi so večja empatija, pospešeno odraščanje, avtonomija ter občutek večje zrelosti in odgovornosti. Raziskava osvetljuje pomembnost razumevanja žalovanja v mladostništvu in pri tem izpostavlja ključno vlogo odnosov, ugotovitve pa lahko prispevajo k pristopom pomoči mladostnikom, ki se soočajo z izgubo.

Language:Slovenian
Keywords:Socialna pedagogika, Žalovanje, izguba, mladostništvo, smrt starša, odnosi, družina
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:PEF - Faculty of Education
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:L. Rojc
Year:2025
Number of pages:123 str.
PID:20.500.12556/RUL-172011 This link opens in a new window
UDC:393.7-053.2(043.2)
COBISS.SI-ID:248184067 This link opens in a new window
Publication date in RUL:05.09.2025
Views:217
Downloads:40
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Role of family relationships in adolescents' grief over the loss of a parent
Abstract:
The loss of a parent is one of the most profound and intense life experiences, and it can be particularly traumatic in adolescence, because it occurs during a period of significant developmental processes. In the master's thesis, I explore the role of family relationships in the grieving process of adolescents and in life following the loss. The theoretical part discusses conceptual frameworks of understanding the grieving process, coping with bereavement within the family system, and in developmentally specific period of adolescence. In the empirical part, I examine how individuals experienced the death of a parent during adolescence and how they now reflect on its long-term impacts. I focus on the perceived role of the surviving parent, the meaning of the relationship with the deceased parent and the impact of loss on family dynamics, including its role in grieving, and on family's adaptation process. The qualitative research involved eight semi-structured interviews with young adults who had lost a parent during adolescence, mostly due to prolonged illness. I analyzed and interpreted the data using qualitative content analysis. Findings of the study highlight the interplay of individual, relational and situational factors in the grieving process. Responses and coping were related to both the circumstances and subjective experiences of illness and loss, as well as to the relationships and the reactions of significant others. An important coping strategy was the oscillation between focusing on grief and redirecting attention toward everyday life. Most important protective factors included the ability and opportunity to openly express emotions, the availability of support and the quality of interpersonal relationships; especially with the surviving parent, whose emotional availability and stability played a crucial role in the adolescent’s grieving process and was also associated with the strengthening of their relationship. The importance of the relationship with the deceased parent emerged through the nature and content of the relationship, which influenced the intensity and difficulty of grieving. The continuation of the emotional bond and the experience of the deceased parent's ongoing role in the present appeared to have a positive effect on adaptation. The importance of relationships was also evident at the level of the family system: families with positive and secure relationships often became even more connected following the loss. Relational stability was also a key factor in healthy family adaptation. On the other hand, distant and dysfunctional relationships increased distress and hindered adjustment. Important elements of adaptation included the reorganization of family roles, support, open communication and creating a balance between connectedness and individuality. Participants perceive the loss as a life event that significantly shaped them. Predominant long-term effects of loss were expressed in a changed outlook on life, transformed values, and in the way of experiencing relationships. Loss can also leave emotional consequences, such as persistent sadness and anxiety, but most participants see it as an opportunity for growth, development and increased psychological resilience. Frequently reported outcomes included increased empathy, accelerated growing up, autonomy and a greater sense of maturity and responsibility. The research highlights the importance of understanding adolescent grief and emphasizes the central role of relationships. The findings may contribute to sensitive and supportive approaches in working with bereaved adolescents.

Keywords:grief, bereavement, adolescence, parental death, relationships, family

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back