Details

Psihosocialna tveganja zaposlenih v vrtcu
ID Kosec, Zala (Author), ID Rihter, Liljana (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,02 MB)
MD5: 8FC70241A83F9DC098DE72554296EA52

Abstract
Diplomsko delo obravnava psihosocialna tveganja, s katerimi se zaposleni v vrtcu soočajo pri svojem delu. V teoretskem delu sem tako najprej predstavila, kaj psihosocialna tveganja sploh so in nekaj najpogostejših podrobneje opisala. Nato sem se dotaknila posledic psihosocialnih tveganj in kako jih obvladovati ter preprečevati, pri čemer sem se osredotočila tudi na vlogo socialnega dela pri tem. Na koncu sem predstavila še organizacijo dela v vrtcu. Zanimalo me je, katera psihosocialna tveganja zaposleni v vrtcu zaznavajo, kako le-ta vplivajo na njihovo počutje in zadovoljstvo, kakšna je vloga vodstva pri obvladovanju teh tveganj in kakšne strategije za njihovo obvladovanje uporabljajo zaposleni. Za raziskovanje teh vprašanj sem izvedla kvalitativno raziskavo. Uporabila sem neslučajnostni priročni vzorec, v katerega sem vključila osem zaposlenih istega vrtca, in sicer štiri vzgojiteljice in štiri pomočnice vzgojiteljice. Rezultati so pokazali, da zaposleni v vrtcu zaznavajo naslednja psihosocialna tveganja: čezmerna delovna zahtevnost, preobremenjenost, pomanjkanje čustvene in praktične podpore s strani sodelavcev in nadrejenih, slabi odnosi med sodelavci, delo s starši, še posebej nasilna komunikacija s strani staršev, in pomanjkljivo ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem. Vsa omenjena tveganja imajo vpliv na počutje in zadovoljstvo na delovnem mestu. Kar se tiče vloge vodstva pri obvladovanju tveganj, so rezultati pokazali, da zaposleni v vrtcu zaznavajo podporo na področju fizičnega zdravja, medtem ko na področju psihičnega zdravja občutijo odsotnost ukrepov. Prav zaradi tega so zaposleni na tem področju prepuščeni sami sebi in so navedli, da zase poskrbijo s telesno aktivnostjo, tehnikami sproščanja, pogovorom in sprotnim reševanjem težav. Glede na pridobljene rezultate predlagam večjo skrb vodstva na področju psihičnega zdravja zaposlenih z zagotavljanjem pomoči in podpore. Menim, da bi bilo dobro, da bi svetovalna služba posvečala več pozornosti zaposlenim ob morebitnih stiskah in težavah. Prav tako se strinjam s predlogom, ki so ga navedle vzgojiteljice, o vizualnem ozaveščanju o pomenu nenasilne komunikacije in vključitvi pogodbenega člena o ničelni toleranci do nasilja v pogodbe s starši. Potrebni bi bili tudi ukrepi na sistemski ravni, in sicer zmanjšanje normativa otrok v oddelkih, kar bi posledično zmanjšalo preobremenjenost zaposlenih.

Language:Slovenian
Keywords:psihosocialna tveganja, vrtec, vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic, počutje in zadovoljstvo, vloga vodstva, obvladovanje psihosocialnih tveganj
Work type:Bachelor thesis/paper
Organization:FSD - Faculty of Social Work
Year:2025
PID:20.500.12556/RUL-171934 This link opens in a new window
Publication date in RUL:04.09.2025
Views:190
Downloads:59
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Psychosocial risks of employees in kindergarten
Abstract:
The thesis examines the psychosocial hazards faced by employees in kindergartens during their work. In the theoretical part, I first described what psychosocial hazards are and provided a more detailed overview of some of the most common ones. I then addressed the consequences of psychosocial hazards and discussed ways of managing and preventing them, with a particular focus on the role of social work in this context. Finally, I presented the organization of work in kindergartens. The research investigates which psychosocial hazards kindergarten employees perceive, how these hazards affect their well-being and satisfaction, the role of leadership in managing these hazards, and the strategies employees use to cope with them. A qualitative research approach was used, using a non-probability convenience sample of eight employees from the same kindergarten, including four teachers and four teacher assistants. The results indicate that kindergarten employees perceive the following psychosocial hazards: excessive workload demands, overload, lack of emotional and practical support from colleagues and superiors, poor relationships among colleagues, interactions with parents, particularly violent communication from parents, and an imbalance between personal and professional life. All these hazards impact their well-being and job satisfaction. Regarding the role of leadership in managing hazards, the findings suggest that kindergarten employees perceive support in terms of physical health, but feel a lack of measures addressing mental health issues. Consequently, employees feel they must manage these issues independently, relying on physical activity, relaxation techniques, open communication, and ongoing problem-solving. Based on these results, it is recommended that leadership increase its focus on employees' mental health by providing assistance and support. Moreover, it is proposed that counseling services pay closer attention to employees experiencing stress and difficulties. Additionally, supporting the teachers' suggestion, visual awareness campaigns on the importance of non-violent communication and the inclusion of a contractual clause on zero tolerance for violence are recommended. Systemic measures, such as reducing child-to-staff ratios in classrooms to alleviate workload, are also deemed necessary.

Keywords:psychosocial hazards, kindergarten, teachers and teacher assistants, well-being and satisfaction, leadership role, management of psychosocial hazards

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back