Tri krize, s katerimi se je soočila Grčija: finančna kriza (2009–2014), porast migracij (2015–2019) in pandemija covida-19 (2020–2022), so Grčijo spremenile v preizkusni primer evropskega upravljanja. S povezovanjem raziskav evropske integracije in normativne politične teorije ta magistrska naloga na novo opredeli »podporo EU« kot zavezanost grških državljanov trem državljanskim normam: spoštovanju prava, participaciji in solidarnosti, ter se vpraša, kako so vse tri krize preoblikovale stališča grške javnosti do EU. Podatki javnomnenjske raziskave Eurobarometer so bili uporabljeni za oblikovanje sestavljenih indeksov: spoštovanje prava, participacije in solidarnosti, s katerimi spremljamo vzpone in padce odnosa do EU skozi tri krize, ter so razloženi skupaj s ključnimi odločitvami EU in nacionalnih vlad. Gibanja sestavljenih indeksov razkrivajo različno, a konvergentno erozijo normativne podpore EU. Spoštovanje prava se je med varčevalnimi ukrepi porušilo in se nikoli ni povrnilo, kar kaže na trajno institucionalno nezaupanje. Participacija se je izkazala za močno reaktivno, a je upadla, ko so državljani presodili, da je njihov glas neučinkovit. Solidarnost je upadala počasi, a vztrajno, kar odraža naraščajoče razočaranje nad delitvijo skupnih bremen. Vzorci potrjujejo padec podpore EU v času sanacijskega obdobja in stabilizacijo sredi migrantske krize, a ovržejo pričakovanja o ponovnem vzponu med pandemijo. Z operacionalizacijo stališč do EU skozi državljanske norme naloga pokaže, da javno zaupanje v integracijo temelji na upravljanju, ki je hkrati zakonito, participativno in solidarno.
|
