V sklopu magistrske naloge smo želeli razviti učinkovito metodo za določanje hialuronidazne aktivnosti. Razvili smo metodo ELISA s preizkušanjem različnih primarnih detekcijskih reagentov (primarni detekcijski reagent 1, 2, 3 in 4), saj se je naša hipoteza nanašala na učinkovito primarno detekcijo z uporabo teh reagentov. Da bi našli ustrezno pufersko raztopino za vezavo HA na mikrotitrsko ploščo, smo preizkusili tudi različne puferne raztopine. Ker je hipoteza navajala uspešnost določanja hialuronidazne aktivnosti, smo testirali hialuronidazni kalibracijski standard v 50% - 200% razponu relativne potentnosti (relativne biološke aktivnosti), da smo preverili sposobnost določanja stopnje razgradnje. Rezultate smo analizirali z matematičnima modeloma 4PL in PLA. Ugotovili smo, da se detekcijski reagenti 1, 2 in 3 nespecifično vežejo na površino mikrotitrske plošče. Detekcija je bila ugotovljena zgolj z detekcijskim reagentom 4, ki se je izkazal za ustreznega pri zaznavanju hialuronske kisline, vezane na ploščo. Izmerjeni signal je namreč v tem primeru pokazal pričakovan od odmerka odvisni odziv. Ugotovljeno je bilo, da je pufer PBS najprimernejši za vezavo HA na mikrotitrsko ploščo. Izmerjeni signal po razgradnji HA s hialuronidaznim standardom je pokazal pričakovani, od odmerka odvisni odziv.
|