V prispevku je predstavljena študija izgub v navitjih transformatorja, ki jih povzročajo vrtinčni in krožni tokovi, z uporabo metode končnih elementov. Izgube so ovrednotene z uporabo različnih simulacijskih modelov transformatorjev in z vključitvijo učinka fazne interakcije. Povečanje izgub v navitju se je ocenilo tudi za primere, ko je transformator izpostavljen geomagnetno induciranim tokovom. Posledično je predlagana nova metoda izračuna z uporabo 2D osnosimetrične geometrije. Za ovrednotenje metode je bila opravljena primerjava njenih rezultatov z rezultati 3D simulacijskega modela, zgrajenega na podlagi podrobnih proizvodnih podatkov za 14 projektiranih in izdelanih energetskih transformatorjev. Primerjava kaže, da predlagana metoda zagotavlja sprejemljivo natančnost s kratkim računskim časom, zato se lahko uporablja kot učinkovito načrtovalsko orodje za optimizacijo geometrije transformatorja.
|