Slovnični spol je v mnogih jezikih osrednja slovnična lastnost samostalnikov. Medtem ko za angleščino velja, da je njen sistem slovničnega spola omejen in odraža biološki spol nanosnika, se sistem slovničnega spola v slovenščini in nemščini opira na tridelno delitev na moški, ženski in srednji slovnični spol, ki temelji tako na obliki kot pomenu samostalnika. Pričujoča naloga s kontrastivnega vidika obravnava sistem slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini. V ta namen na podlagi pregleda sistemov slovničnega spola v svetovnih jezikih uvodoma definiramo kategorijo slovničnega spola, opišemo načine razvrščanja samostalnikov v različne skupine spola in funkcije slovničnega spola, na kratko orišemo nastanek slovničnega spola v indoevropskem prajeziku ter izpostavimo ujemanje kot ključno lastnost spolskih jezikov. V drugem delu med seboj primerjamo sisteme slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini, pri čemer se najprej osredotočamo na njihov diahroni razvoj, nato pa sisteme vzporejamo s sinhronega vidika. Dalje slovnični spol osvetlimo z vidika jezikovne relativnosti, pogosto imenovane tudi Sapir-Whorfova hipoteza, ki predpostavlja, da ima jezik, in z njim tudi slovnični spol, vpliv na človeško kognicijo. Dotaknemo se tudi spolno občutljive rabe jezika. Podajamo pregled empiričnih študij, ki skušajo vpliv slovničnega spola na kognicijo vrednotiti eksperimentalno. Posebno pozornost posvečamo eksperimentalni paradigmi izbire glasu, ki jo v empiričnem delu magistrske naloge izvedemo z maternimi govorci in govorkami slovenščine v angleškem in nemškem jeziku. Nazadnje predstavimo metodologijo, analizo in rezultate vedenjskega eksperimenta ter jih umestimo v širši znanstveni diskurz jezikovnega relativizma. V nalogi ugotavljamo, da se sistemi slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini kljub skupnemu jezikovnemu predniku med seboj močno razlikujejo. Skupna jim je tridelna delitev na moški, ženski in srednji spol, ki se odraža prek ujemanja različnih elementov s samostalnikom, ter moški slovnični spol kot privzeti slovnični spol. Pravila za določanje slovničnega spola temeljijo tako na pomenu kot obliki samostalnika, pri čemer v angleščini prevladuje naravni spol oz. biološki spol nanosnika, slovenščina in nemščina pa se zanašata predvsem na morfonološke lastnosti samostalnika. Čeprav slovnični spol le v določenih primerih sovpada z biološkim spolom, je glede na empirične ugotovitve vpliv biološkega spola na slovnično kategorizacijo in predvsem dojemanje občnih samostalnikov nezanemarljiv. Na podlagi rezultatov vedenjskega eksperimenta z maternimi govorci in govorkami slovenščine sklenemo, da slovnični spol v maternem jeziku igra vlogo pri izbiri glasu oz. dodeljevanju spola neživim samostalnikom v tujih jezikih, kot sta angleščina in nemščina, iz česar bi lahko posredno sklepali na vpliv slovničnih lastnosti na dojemanje samostalnikov oziroma v širšem smislu vpliv jezika na mišljenje. Zaključujemo, da je slovnični spol kot osrednjo lastnost samostalnikov nujno obravnavati širše kot le slovnično kategorijo in ga preučevati tako s kontrastivnega kot s psiho- ter sociolingvističnega vidika.
|