Details

Rekonceptualizacija medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva : doktorska disertacija
ID Koren Ošljak, Katja (Author), ID Oblak Črnič, Tanja (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Jontes, Dejan (Member of the commission for defense), ID Tašner, Veronika (Member of the commission for defense), ID Sedmak, Mateja (Member of the commission for defense)

.pdfPDF - Presentation file, Download (10,63 MB)
MD5: 12E79771B399C42246D4E8EAEE00BF33

Abstract
Osrednji namen doktorske disertacije je rekonceptualizacija medijske edukacije otrok, ki odraščajo v digitaliziranem, algoritmiziranem in upodatkovljenem vsakdanu. Ta je zaznamovan z vseprisotnostjo digitalnih naprav in neskončnimi tokovi vsebin, pa nepretrgano povezljivostjo ter imperativom takojšnje dostopnosti oseb in informacij. Z namenom raziskovanja družbene konstruiranosti razumevanja otrok ter povezanosti razumevanja otrok z medijskimi krajinami, s katerimi odraščajo, se v konceptualno-teoretskem delu osredotočam na mediatizacijo otroštva in otrok kot agentov medijskih praks. Pri tem razvijam razumevanje digitalizacije in upodatkovljenja vsakdanjega življenja v treh za otroke ključnih družbenih domenah, v družinah, edukaciji in vrstniških skupnostih ter raziskujem razmerje med transformacijo otroštva in medijsko edukacijo. Izvirna empirična študija osnovnošolskih otrok kombinira kvalitativne in kvantitativne metode zbiranja (fokusne skupine, skice medijskih omrežij, anketo) in analize podatkov (kvalitativno tematsko analizo, statistično analizo). V središču empirične raziskave je analiza medijskih praks in medijskih repertoarjev kot indikatorjev medijske pismenosti ter analiza družbenih dejavnikov, ki posredujejo v procesih medijske edukacije in se vpletajo v formiranje medijske pismenosti v šolah, družinah in med vrstniki. Ključne ugotovitve kažejo, da šole k medijski edukaciji pristopajo protekcionistično, pri čemer digitalne medije uokvirjajo s pozicije tehnološkega determinizma kot povzročitelje škode otrokom ali nosilce njihovih poklicno-ekonomskih koristi. Medijsko edukacijo v družinah zaznamujejo družbeni in kulturni dejavniki. Dostop otrok do digitalnih medijev je povezan z ekonomskim kapitalom, medtem ko je kulturni kapital povezan z regulacijo medijskih praks otrok in njihovo medijsko pismenostjo. Šole digitalnega razkoraka med otroki, ki je posledica opisanih razlik, ne uspejo zmanjševati, saj le manjšini otrok omogočajo dostop do digitalnih naprav, s katerimi ti ne bi bili že predhodno opremljeni. Z vidika naprednejših digitalnih medijskih praks in medijske pismenosti se kot najpomembnejša izmed družbenih domen odraščanja kažejo vrstniki. Sintezo ugotovitev predstavljam v modelu celostnega razumevanja medijske edukacije, ki opredeljuje šest povezanih elementov medijskoedukativnih procesov, ki potekajo na štirih ravneh: (1) spodbude iz okolja; (2) materialni dostop do medijev; (3) kognitivni dostop do medijev; ter (4) naprednejše oblike kritično-analitične, kreativno-produkcijske in k družbeni participaciji usmerjene medijske pismenosti. S tem disertacija prispeva k sodobnemu razumevanju medijske edukacije in medijske pismenosti otrok, ki odraščajo v digitalni dobi.

Language:Slovenian
Keywords:medijska edukacija, medijska pismenost, otroci, otroštvo, mediatizacija, digitalizacija, medijski repertoarji, medijske prakse, osnovne šole
Work type:Doctoral dissertation
Typology:2.08 - Doctoral Dissertation
Organization:FDV - Faculty of Social Sciences
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:K. Koren Ošljak
Year:2025
Number of pages:386 str.
PID:20.500.12556/RUL-170277 This link opens in a new window
UDC:07:37.011.22-053.2(043.3)
COBISS.SI-ID:241477379 This link opens in a new window
Publication date in RUL:02.07.2025
Views:347
Downloads:148
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Reconceptualization of media education in the context of mediatized childhood
Abstract:
The doctoral dissertation reconceptualises media education for children growing up in a digitalised, algorithmically structured, and datafied everyday life. This contemporary context is marked by the omnipresence of digital technologies, constant connectivity, and the demand for immediate access to people and information. The conceptual framework critically examines how societal understandings of children are constructed and how these relate to the media landscapes that shape their everyday experiences. Particular attention is paid to the mediatization of childhood and the role of children as active agents within media practices. The dissertation explores digitalisation and datafication in three key social domains of childhood: families, education, and peer groups. It investigates the relationship between the transformations of childhood and media education. The original empirical study, conducted with lower secondary school children, integrates qualitative and quantitative methods of data gathering (focus groups, media maps, survey) and analysis (qualitative thematic analysis, statistical analysis). Findings reveal that schools adopt a predominantly protectionist approach to media education, often informed by technological determinism—framing digital media either as a risk or an opportunity for their future jobs. In families, media education is shaped by social and cultural capital that relates to children's access to digital media and the regulation of their media practices. Economic capital connects to material access, while cultural capital is linked to parental regulation of media practices and media literacy formation. Schools struggle to bridge the digital divide, as access to devices is often limited to what children already possess. Peer groups emerge as the most influential domain in fostering advanced media practices and literacy. The study concludes with a holistic model of media education, comprising six interconnected elements across four levels: (1) environmental stimuli; (2) material access to media; (3) cognitive access to media; and (4) advanced forms of media literacy, including critical-analytical, creative-productive, and civic-participatory competences. This research contributes to contemporary understandings of media education by contextualising it within the broader transformations of childhood in the digital age.

Keywords:media education, media literacy, children, childhood, mediatization, digitalisation, media repertoires, media practices, secondary schools

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back