Details

Načrtovanje, sinteza in vrednotenje analogov belnakasana z bioizosternimi zamenjavami aspartata na mestu P1 kot kovalentnih zaviralcev kaspaze 1
ID Markič, Luka (Author), ID Knez, Damijan (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Meden, Anže (Comentor)

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,84 MB)
MD5: 06CD0435DF3384546A6FEE6681D7374C

Abstract
Alzheimerjeva bolezen (AB) predstavlja enega največjih izzivov sodobne medicine, pri čemer ima nevrovnetje ključno vlogo pri njenem nastanku in napredovanju. Kaspaza-1 je encim, ki aktivira provnetna citokina interlevkin-1β (IL-1β) in interlevkin-18 (IL-18) ter se uveljavlja kot obetavna terapevtska tarča, saj lahko njeno zaviranje zmanjša nevrovnetje in s tem upočasni potek AB. V magistrskem delu smo se osredotočili na razvoj novih zaviralcev kaspaze-1, zasnovanih na osnovnem skeletu belnakasana (VX-765). Študije na miših so pokazale, da belnakasan izkazuje nevroprotektivne učinke ter izboljšuje epizodični in prostorski spomin. Na jedro belnakasana smo namesto aspartata pripeli različne bioizosterne zamenjave karboksilne skupine, pri nekaterih derivatih pa smo na sekundarni amin kot kovalentno bojno glavo uvedli karbamoil fluorid. Z uporabo preverjenih sinteznih postopkov smo sintetizirali in izolirali 12 spojin, njihovo istovetnost ter čistost pa potrdili z ustreznimi analitskimi pristopi. Biološko aktivnost spojin smo ovrednotili z in vitro biokemijskim testom na rekombinantni človeški kaspazi-1. Po 30-minutni inkubaciji z zaviralci smo izmerili encimsko aktivnost s fluorogenim substratom Ac-YVAD-AMC, rezultate pa izrazili kot odstotek rezidualne aktivnosti. Vrednotenje je pokazalo, da sintetizirane spojine v veliki večini ne zavirajo kaspaze-1, najmočnejši zaviralec je bila zmes karbamoil fluoridov 43 in 44 z rezidualno aktivnostjo 62,1 % pri koncentraciji 100 μM. Molekulsko sidranje je nakazalo, da se nekateri mimetiki karboksilata sicer lahko uspešno umestijo v S1 žep encima, vendar se to ni odražalo v boljšem zaviranju encimske aktivnosti kaspaze-1. Raziskovalno delo je potrdilo, da uspešen razvoj kovalentnih zaviralcev zahteva natančno uravnoteženost med strukturno komplementarnostjo, elektrofilnostjo bojne glave in ohranjanjem ključnih točk medmolekulskih interakcij. V prihodnje bi bilo smiselno ohraniti (S)-prolinamidni skelet ter usmeriti pozornost na nadaljnjo optimizacijo bioizosternih pristopov, ki bi omogočili tako močno vezavo kot tudi večjo selektivnost v primerjavi z ostalimi kaspazami. Kljub temu, da naše spojine niso učinkovito zavirale kaspaze-1, predstavljajo rezultati opravljenega dela pomemben korak k razvoju učinkovitih zaviralcev te za nevrodegenerativne bolezni relevantne provnetne kaspaze.

Language:Slovenian
Keywords:Alzheimerjeva bolezen, kaspaza-1, belnakasan, kovalentni zaviralci, bioizosterija
Work type:Master's thesis/paper
Organization:FFA - Faculty of Pharmacy
Year:2025
PID:20.500.12556/RUL-170129 This link opens in a new window
Publication date in RUL:02.07.2025
Views:248
Downloads:64
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Design, synthesis and evaluation of belnacasan analogs with bioisosteric replacements of P1 aspartate as covalent caspase-1 inhibitors
Abstract:
Alzheimer’s disease represents one of the greatest challenges in modern medicine, with neuroinflammation playing a key role in its onset and progression. Caspase-1 is an enzyme that activates the pro-inflammatory cytokines interleukin-1β (IL-1β) and interleukin-18 (IL-18), and has emerged as a promising therapeutic target, as its inhibition may reduce neuroinflammation and thereby slow the disease progression. In this master’s thesis, we focused on the development of novel covalent caspase-1 inhibitors based on the core structure of belnacasan (VX-765). Studies in mice have shown that belnacasan exhibits neuroprotective effects and improves episodic and spatial memory. Various bioisosteric replacements of the aspartate carboxylate were introduced onto belnacasan core. Additionally, a carbamoyl fluoride warhead was incorporated into the secondary amine. Using established synthetic procedures, we synthesized and isolated 12 compounds, confirming their identity and purity through appropriate analytical methods. The biological activity of the compounds was evaluated in vitro using recombinant human caspase-1. Following a 30-minute incubation with the inhibitors, enzymatic activity was measured using the fluorogenic substrate Ac-YVAD-AMC and expressed as a percentage of enzyme’s residual activity. The evaluation revealed that the synthesized compounds generally did not inhibit caspase-1, with the most potent inhibitor being a mixture of carbamoyl fluorides 43 and 44, which exhibited 62.1% residual activity at a concentration of 100 μM. Molecular docking indicated that some carboxylate mimetics could successfully occupy the S1 pocket of the enzyme, however, this did not translate into effective inhibition of caspase-1 enzymatic activity. Our research has demonstrated that the successful development of covalent inhibitors requires a precise balance between structural complementarity, warhead electrophilicity, and the preservation of key interaction points. In the future, it would be reasonable to retain the (S)-prolinamide scaffold and focus on further optimization of bioisosteric approaches that promote both strong binding and improved selectivity over other caspases. Although our compounds did not inhibit caspase-1, the results of this work represent an important step toward the development of effective inhibitors of this pro-inflammatory caspase, which is highly relevant to neurodegenerative diseases.

Keywords:Alzheimer’s disease, caspase-1, belnacasan, covalent inhibitors, bioisosterism

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back