Namen tega članka je pojasniti slovensko stališče do vojne v Ukrajini. Članek se opira na literaturo, ki poudarja pomen ideologij na strani »ponudbe« pri razlagi variacij, ki presegajo vlogo mednarodnega sistema, zlasti populizma, evroskepticizma, radikalnih ideologij in dinamike med vlado in opozicijo, v nasprotju z odnosom na strani »povpraševanja« in s posledicami politike. V kontekstu postsocialističnih majhnih držav močnejša vloga protisistemskih in populističnih akterjev in odnosov ter potencialno močnejši negativni učinki vojne povečujejo verjetnost diferenciranih stališč. Empirična študija prvih dveh let vojne kaže, da imajo ideologije akterjev ključno vlogo pri razlagi stališč. Populistični, evroskeptični in skrajno desni akterji so ponavadi bolj proruski, medtem ko so med akterji na levi razlike. Vendar pa je antiestablišmentsko razpoloženje vplivalo predvsem na dinamiko med vlado in opozicijo, medtem ko je volilna uspešnost protisistemskih akterjev ostala nizka; to je mogoče pojasniti s še vedno razmeroma prosistemskim odnosom javnosti in omejenim vplivom vojne.
|
