Namen: Cilj raziskave je bil oceniti primerjalno učinkovitost programov za razvoj gibalnih sposobnosti, ki jih izvajajo kineziologi in učitelji razrednega pouka. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 79 osnovnošolskih učencev, starih 9–11 let. Razdeljeni so bili v kontrolno skupino (n=36), ki so jo poučevali učitelji razrednega pouka, in eksperimentalno skupino (n=43), ki so jo poučevali kineziologi. Obema skupinama smo s petimi testi ocenili gibalno učinkovitost: preval naprej, preval nazaj, 40-metrski šprint, počep in upogib bokov. Ocenjevanja so potekala teden dni pred in teden dni po zaključku trimesečnega intervencijskega obdobja. Rezultati: V eksperimentalni skupini, ki so jo vodili kineziologi, so se statistično značilno izboljšale vse ocenjene gibalne sposobnosti Rezultati za 40-metrski šprint so se izboljšali s 3,60 na 4,01, za počepe s 3,63 na 4,12, za preval nazaj s 3,13 na 3,68, za preval naprej s 3,36 na 3,90, in za upogib bokov s 3,09 na 3,85 (vsi p<0.01). V kontrolni skupini, ki so jo poučevali učitelji razrednega pouka, se je statistično značilno izboljšal le 40-metrski šprint (s 3,49 na 3,85, p=0.01). Diskusija: Rezultati so pokazali, da so specializirano usposabljanje in različne učne metode kineziologov učinkovitejše pri izboljševanju gibalnih sposobnosti pri osnovnošolskih učencih v primerjavi s tradicionalnimi učnimi metodami, ki jih uporabljajo učitelji razrednega pouka. Rezultati poudarjajo potencial za integracijo kineziologov v šolski predmet šport. Zaključek: Integracija kineziologov v učne ure športa lahko znatno izboljša gibalne sposobnosti učencev, zato bi bilo priporočljivo, da se strokovno znanje kineziologije sistematično vključi v učni načrt predmeta šport.
|
