Details

Dejavniki tveganja in zaščite pri psihosocialnem razvoju otrok iz družin s težavami z zasvojenostjo : doktorska disertacija
ID Sorko, Nataša (Author), ID Zorc-Maver, Darja (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (2,85 MB)
MD5: C63DEFDBC7350A251700E6628F7B37B9

Abstract
Otroci iz družin s težavami z zasvojenostjo so lahko vsakodnevno izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja, ki vplivajo na njihov psihosocialnih razvoj ter so njihovi izzivi povezani z (po)doživljanjem mnogih travmatičnih izkušenj, močnih občutkov strahu, sramu, žalosti, bolečine in ogroženosti. Poglobljen uvid v njihova doživljanja pojasnjuje razumevanje njihovih stilov navezanosti v obdobju odraslosti, saj jih definirajo izkušnje iz obdobja otroštva in odraščanja v ne-podpornem družinskem okolju z zmanjšanimi možnostmi pridobivanja pomembnih izkušenj v primarnem družinskem okolju zaradi česar občutek strahu lahko postane del njihovega delovanja ter soočanja z vsakodnevnimi situacijami in problemi. Njihovo spopadanje z izzivi se lahko kaže v skrbi za druge in zanemarjanju lastnih potreb ter zanikanju lastnih potreb. Pri načrtovanju raziskovalnega dela za potrebe doktorske disertacije so bile pregledane številne relevantne teorije. Z namenom poglobljenega vpogleda v doživljanje otrok iz družin s težavami z zasvojenostjo je bil izveden poglobljen vpogled v sistemsko teorijo, ki pojasnjuje različne interakcije in celovito razumevanje delovanja posameznika v okviru družine oz. sistema ter teoretične predpostavke, ki pojasnjujejo homeostazo. Posebej pomemben del sistemske teorije za temo doktorske disertacije so družinske skrivnosti. Nadalje je bil upoštevan koncept salutogeneze, ki temelji na konceptih odpornosti in skladnosti, pri čemer so bili izpostavljeni poudarki, ki naslavljajo iskanje rešitev, odpornost in proaktivna vedenja. Vključena so bila za raziskavo pomembna teoretična izhodišča, navezujoča se na dejavnike tveganja in zaščite, saj raziskovalna vprašanja naslavljajo povezanost teh dveh dejavnikov z zadovoljevanjem potreb otrok. V teoretičnem delu so bili upoštevani različni socialno-pedagoški koncepti in predstavljene značilnosti postmodernega obdobja, ki ima pomemben vpliv na razumevanje družine in razlik med spoloma. Ker so stili navezanosti, starševski stili in vzgojni stili neposredno in posredno povezani s tematiko raziskovanja, je bil opravljen vpogled v nekatere temeljne značilnosti le teh. Del teoretičnega dela zajema tudi povezanost družine, družinske dinamike in dinamike zasvojenosti, kar je predstavljeno iz več perspektiv. S ciljem analize dejavnikov tveganja in zaščite otrok iz družin s težavami z zasvojenostjo ter pridobitve poglobljenega vpogleda v področja sedmih raziskovalnih vprašanj je bila izvedena kvalitativna raziskava, zaradi česar je bil v empiričnem delu uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. Izvedba raziskave je potekala tako, da so bile izvedene aktivnosti, usmerjene v življenjsko okolje vključenih otrok, k razumevanju njihovega življenja in vsakodnevnega doživljanja v specifičnih situacijah. Znanstveni prispevek doktorske disertacije je v poglobljenem uvidu v dejavnike tveganja in zaščite pri psihosocialnem razvoju otrok iz družin s težavami z zasvojenostjo. Na osnovi pridobljenih teoretičnih spoznanj in empiričnih zaključkov raziskave je prispevek doktorskega dela širše in bolj sistemsko razumevanje, prepoznavanje dejavnikov tveganja in zaščite ter zadovoljevanje psihosocialnih potreb otrok, ki odraščajo v družinah s težavami z zasvojenostjo. Ugotovljeno je bilo, da je mogoče nekatere intervencije, ki jih ponujajo socialno pedagoški koncepti, uporabiti pri načrtovanju programov za ranljivo skupino otrok, ki jo doktorska disertacija naslavlja, vključno z možnostmi vstopa v družino z nudenjem strokovne pomoči, opolnomočenja otrok ter vpliva na njihov življenjski potek. Aplikativni prispevek doktorske disertacije je v poglobljenem vpogledu glede vsebine programov pomoči otrokom iz družin s težavami z zasvojenostjo, ki naj bi bili usmerjeni predvsem v zmanjševanje dejavnikov tveganja in krepitev dejavnikov zaščite na več nivojih, za različne ciljne skupine: otroke iz družin s težavami z zasvojenostjo, starše, strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanje ter socialnega varstva in splošno javnost. V zaključku so predstavljena pripravljena priporočila za oblikovanje smernic za načrtovanje in pripravo nadaljnjih programov in celostnega psihosocialnega dela s ciljno skupin otrok s poudarkom na krepitvi dejavnikov zaščite. Načrtovanje in oblikovanje programov pomoči za otroke iz družin s težavami z zasvojenostjo bi moralo vključevati učenje različnih strategij za spoprijemanje z življenjskimi situacijami, s ciljem zmanjševanja doživljanja izkušenj strahu, ogroženosti, negotovosti, nezaupanja ter povečevanja izkušenj prepoznavanja lastnih potreb z namenom zadovoljevanja le-teh. Strategije bi morale biti strokovno podprte, usmerjene v zmanjševanje dejavnikov tveganja za psihosocialni razvoj otrok, kar bi lahko vplivalo pozitivno na njihov celostni psihosocialni razvoj s priložnostjo poglobljenega razumevanja svoje preteklosti ter nudenja možnosti kreiranja novih poti za prihodnost v varnem okolju.

Language:Slovenian
Keywords:Socialno delo z družino, Odvisnost, Disfunkcionalne družine, psihosocialne potrebe, dejavniki tveganja, dejavniki zaščite, zasvojenost, otroci, socialno okolje, psihosocialna obravnava, družina, psihoaktivne snovi, sistemska teorija, salutogeneza, stili navezanosti, vzgojni stili, starševski stili, odpornost
Work type:Doctoral dissertation
Typology:2.08 - Doctoral Dissertation
Organization:PEF - Faculty of Education
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:N. Sorko
Year:2025
Number of pages:XI, 277 str.
PID:20.500.12556/RUL-168790 This link opens in a new window
UDC:316.614:159.922.27(043.2)
COBISS.SI-ID:234335235 This link opens in a new window
Publication date in RUL:24.04.2025
Views:386
Downloads:119
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Risk and protective factors of psychosocial development of children from families with addiction problem
Abstract:
Children from families with addiction problems can daily exposed to many risk factors that affect their psychosocial development and their challenges are related to (re)experiencing many traumatic experiences, strong feelings of fear, shame, sadness, pain, and threat. A deeper insight into their experiences explains their choice of attachment styles in adulthood, as they are defined by experiences from childhood and growing up in a non-supportive family environment with reduced opportunities to gain meaningful experiences in the primary family environment with daily exposure to feelings of fear, worry and anxiety, due to as a result of which the feeling of fear becomes generalized and becomes a part of their actions and dealing with everyday situations and problems. Their coping with challenges can manifested in caring for others and neglecting and denying their own needs. During the planning of the research for the doctoral dissertation, numerous theories were reviewed. To gain an in-depth understanding of the experiences of children from families affected by addiction, a comprehensive analysis of systems theory was conducted, which explains various interactions and provides a holistic understanding of individual functioning within the family or system. Additionally, theoretical assumptions explaining homeostasis were considered. A particularly important aspect of systems theory for the dissertation topic is the concept of family secrets. Furthermore, the salutogenic concept was taken into account, which is based on the concepts of resilience and coherence, emphasizing key aspects related to solution-seeking, resilience, and proactive behavior. The research included theoretical foundations crucial for the study, focusing on risk and protective factors, as the research questions address the connection between these factors and the fulfillment of children's needs. In the theoretical part, various socio-pedagogical concepts were considered, along with the characteristics of the postmodern era, which significantly influence the understanding of family dynamics and gender differences. Since attachment styles, parenting styles, and educational styles are directly and indirectly related to the research topic, an analysis of their fundamental characteristics was conducted. The theoretical section also examines the connection between family, family dynamics, and addiction dynamics, presented from multiple perspectives. To analyze the risk and protective factors for children from families affected by addiction and to gain an in-depth insight into the seven research questions, a qualitative study was conducted. In the empirical part, a qualitative research approach was employed. The research process involved activities directed towards the living environment of the children included in the study, aiming to understand their lives and daily experiences in specific situations. The scientific contribution of the doctoral dissertation lies in providing a profound understanding of risk and protective factors in the psychosocial development of children from families affected by addiction. Based on theoretical insights and empirical findings, the dissertation contributes to a broader and more systematic understanding, identification of risk and protective factors, and meeting the psychosocial needs of children growing up in families facing addiction. The findings indicate that some interventions offered by socio-pedagogical concepts can be applied in designing programs for the vulnerable group of children addressed in the dissertation. This includes the possibility of family engagement through professional support, child empowerment, and influencing their life trajectories. The applied contribution of the doctoral dissertation lies in an in-depth examination of the content of assistance programs for children from families struggling with addiction. These programs should primarily focus on reducing risk factors and strengthening protective factors at multiple levels, targeting different groups: children from such families, parents, professionals in education and social welfare, and the general public. The conclusion presents recommendations for designing guidelines for the planning and development of future programs and comprehensive psychosocial work with the target group of children, emphasizing the strengthening of protective factors. The planning and development of assistance programs for children from families struggling with addiction should include teaching various strategies for coping with life situations, aiming to reduce experiences of fear, threat, uncertainty, and distrust while enhancing their ability to recognize and meet their own needs. These strategies should be professionally supported and directed towards reducing risk factors for children's psychosocial development. Such interventions could positively impact their overall psychosocial development, offering them a deeper understanding of their past and opportunities to create new life paths in a safe environment.

Keywords:psychosocial needs, risk factors, protective factors, addiction, children, social environment, psychosocial intervention, family, psychoactive substances, systems theory, salutogenesis, attachment styles, parenting styles, resilience, social pedagogy

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back