Details

Opredelitev bioloških označevalcev razvoja in napredovanja nefropatije pri odraslih s Fabryjevo boleznijo
ID Levstek, Tina (Author), ID Trebušak Podkrajšek, Katarina (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (55,21 MB)
MD5: 6F005BE88F7A8CC6066FDDC0B983FF8B

Abstract
Ozadje: Fabryjeva bolezen (FB) je na kromosom X vezana bolezen lizosomskega kopičenja, ki jo povzročajo bolezenske spremembe v genu GLA, zaradi katerih pride do zmanjšane aktivnosti encima ?-galaktozidaze A, kopičenja glikosfingolipidov in razvoja klinične slike. Fabryjeva nefropatija je zaplet FB, ki znatno prispeva k obolevnosti in umrljivosti, kljub temu pa patofiziološki procesi Fabryjeve nefropatije še niso povsem razjasnjeni. Zgodnje prepoznavanje Fabryjeve nefropatije je trenutno oteženo, saj so trenutno v klinični praksi na voljo le pozni biološki označevalci nefropatije. Namen: Identifikacija epigenetskih, genetskih in biokemičnih označevalcev razvoja in napredovanja Fabryjeve nefropatije. Metode: V raziskavo smo vključili 39 slovenskih bolnikov, ki se vodijo v Centru za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Slovenj Gradcu, in 261 tujih bolnikov. Poleg tega smo vključili tudi 35 po starosti in spolu ujemajočih kontrolnih preiskovancev. Vključili smo tudi longitudinalne vzorce slovenskih in švicarskih bolnikov, ki so bili zbrani na rednih letnih pregledih tekom desetih letih. Urinske zunajcelične vezikle smo izolirali z velikostno izključitveno kromatografijo, iz njih pa smo izolirali RNA. Izražanje mikro RNA (miRNA) smo določali s kvantitativnim PCR. DNA smo izolirali iz polne krvi. Relativno dolžino telomer levkocitov (LTL) smo določili z monokromatskim multipleksnim kvantitativnim PCR-jem. Označevalca oksidativnega stresa smo določili v urinu s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti s tandemsko masno spektrometrijo (UHPLC-MS/MS). Za določanje genetskih sprememb smo uporabili sekvenciranje celotnih eksomov. Rezultati: Identificirali smo pet miRNA, izoliranih iz urinskih zunajceličnih veziklov, s spremenjenim izražanjem. Izražanje miR-21-5p in miR-222-3p je bilo statistično značilno višje tako pri bolnikih s stabilno ledvično funkcijo kot tudi pri bolnikih z napredujočo nefropatijo v primerjavi s kontrolnimi preiskovanci. Izražanje miR-30a-5p, miR-10b-5p in miR-204-5p je bilo nižje v skupini bolnikov z napredujočo nefropatijo, v longitudinalnih vzorcih pa smo ugotovili statistično značilno znižanje izražanja miR-204-5p. Nekateri od ugotovljenih vozliščnih genov, ki jih uravnavajo deregulirane miRNA, so že bili povezani z okvaro ledvic pri drugih ledvičnih boleznih. Z obogatitveno analizo smo ugotovili, da so bile obogatene številne poti, znano vpletene v patofiziologijo FB. Med bolniki s FB in kontrolnimi preiskovanci nismo ugotovili razlik v LTL. Se je pa statistično značilno razlikovala dolžina LTL med moškimi bolniki in njihovimi kontrolami. Tako v presečni kot tudi longitudinalni raziskavi nismo ugotovili povezav med LTL in napredovalo stopnjo prizadetosti organov in/ali prisotnostjo ter številom poznih zapletov pri bolnikih s FB (med katere so bili upoštevani nefropatija, hipertrofija levega prekata in možganska kap). LTL tudi ni bila povezana s prisotnostjo napredujoče nefropatije. Ravni 8-hidroksi-2'-deoksigvanozina in malondialdehida v urinu nista bili povezani z LTL, prav tako se njihova raven ni razlikovala med bolniki in kontrolnimi preiskovanci oz. med bolniki z različno ledvično funkcijo. Identificirali smo tudi spremembo rs749735949 v kodirajoči regiji gena FAT1, ki je bila povezana z napredujočo nefropatijo. Razmerje obetov je bilo 14,9 (95 % interval zaupanja = 1,8–685,8), kar pomeni, da imajo nosilci te spremembe približno 15-krat večje obete za razvoj napredujoče nefropatije. Zaključek: Z raziskavo smo identificirali epigenetske in genetske označevalce, povezane z razvojem in napredovanjem Fabryjeve nefropatije. Deregulirane miRNA, kot so miR-21-5p, miR-222-3p, miR-30a-5p, miR-10b-5p in miR-204-5p, ter genetska sprememba rs749735949 v genu FAT1, ki povečuje obete za napredujočo nefropatijo, ponujajo nove vpoglede v patofiziološke mehanizme bolezni. Čeprav rezultati kažejo, da LTL in analizirana označevalca oksidativnega stresa niso povezani z napredovanjem bolezni, vseeno podpirajo nadaljnje raziskave teh označevalcev za izboljšanje zgodnjega prepoznavanja in obravnave Fabryjeve nefropatije.

Language:Slovenian
Keywords:Fabryjeva bolezen, nefropatija, biološki označevalci, mikro RNA, telomere, oksidativni stres, sekvenciranje celotnega eksoma
Work type:Doctoral dissertation
Organization:MF - Faculty of Medicine
Year:2025
PID:20.500.12556/RUL-168344 This link opens in a new window
Publication date in RUL:10.04.2025
Views:403
Downloads:117
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Assessment of biomarkers associated with development and progression of nephropathy in adults with Fabry disease
Abstract:
Background: Fabry disease (FD) is an X-linked lysosomal storage disorder caused by disease-causing variants in the GLA gene, leading to deficient activity of the enzyme α-galactosidase A, glycosphingolipid accumulation, and the development of a clinical picture. Fabry nephropathy is a complication of FB that contributes significantly to morbidity and mortality, but the pathophysiologic processes of Fabry nephropathy are not yet fully understood. Early detection of Fabry nephropathy is currently a challenge as only late biomarkers of nephropathy are available in clinical practice. Aim: Identification of epigenetic, genetic and biochemical biomarkers for the development and progression of Fabry nephropathy. Methods: We included 39 Slovenian patients managed at the Center for Diagnosis and Treatment of Fabry Disease and 261 foreign patients. In addition, 35 age- and sex-matched control subjects were enrolled. We also included longitudinal samples from Slovenian and Swiss patients collected over a 10-year period during regular annual examinations. Urinary extracellular vesicles were isolated by size exclusion chromatography followed by RNA extraction. The expression of microRNA (miRNA) was determined by quantitative PCR. DNA was isolated from whole blood. The relative leukocyte telomere length (LTL) was determined by monochromatic multiplex quantitative PCR. Urinary oxidative stress markers were determined by ultra-high performance liquid chromatography coupled to tandem mass spectrometry (UHPLC-MS/MS). Genetic variants were determined by whole-exome sequencing. Results: We identified five miRNAs isolated from urinary extracellular vesicles with altered expression. The expression of miR-21-5p and miR-222-3p was statistically significantly higher in patients with stable kidney function and in patients with progressive nephropathy compared to control subjects. The expression of miR-30a-5p, miR-10b-5p and miR-204-5p was lower in the group of patients with progressive nephropathy, while a decrease in miR-204-5p expression was observed in the longitudinal samples. Some of the identified hub genes, which are regulated by deregulated miRNAs, have already been associated with kidney impairment in other kidney diseases. Enrichment analysis revealed that several signaling pathways involved in the pathophysiology of FD were enriched. We found no differences in LTL between Fabry patients and control subjects. However, there was a statistically significant difference in LTL between male patients and their control subjects. In both cross-sectional and longitudinal studies, we found no association between LTL and advanced organ involvement and/or the presence and number of late complications in Fabry patients (which include nephropathy, left ventricular hypertrophy and stroke). LTL was also not associated with the presence of nephropathy. Urinary 8-hydroxy-2'-deoxyguanosine and malondialdehyde levels were not associated with LTL and did not differ between patients and control subjects or between patients with different kidney functions. We also identified the variant rs749735949 in the coding region of the FAT1 gene, which was associated with progressive nephropathy. The odds ratio was 14.9 (95% confidence interval = 1.8–685.8), suggesting that carriers of this variant have an approximately 15-fold increased odds of developing progressive nephropathy. Conclusion: Our study identified epigenetic and genetic biomarkers associated with the development and progression of Fabry nephropathy. Deregulated miRNAs such as miR-21-5p, miR-222-3p, miR-30a-5p, miR-10b-5p and miR-204-5p as well as the genetic variant rs749735949 in the FAT1 gene, which increases the odds of progressive nephropathy, offer new insights into the pathophysiological mechanisms of the disease. Although the results show that LTL and the analyzed oxidative stress biomarkers are not associated with disease progression, they support further research on these markers to improve early detection and management of Fabry nephropathy.

Keywords:Fabry disease, nephropathy, biomarkers, microRNA, telomeres, oxidative stress, whole-exome sequencing

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back