Razširjenost tehnologij umetne inteligence, razvite ali prilagojene za vojaško uporabo, odpira zahtevna vprašanja o skladnosti teh novih tehnologij z mednarodnim pravom nasploh ter še zlasti z mednarodnim pravom človekovih pravic. Odbor za človekove pravice, strokovno telo, ki je zadolženo za spremljanje izvajanja Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, je leta 2018 podal svoje mnenje o razmerju med pojavom nove vojaške umetne inteligence in spoštovanjem pravice do življenja. Članek preučuje razprave v okviru mednarodnega prava človekovih pravic v zvezi z uvajanjem tehnologij umetne inteligence v vojaške kontekste in njihovim razmerjem s pravico do življenja. V prvem delu na kratko predstavi nekatere dejanske in možne uporabe umetne inteligence v vojaških okoljih. V drugem delu obravnava tri glavne ugovore zoper uvajanje umetne inteligence v bojna območja: zmožnost avtonomnih ali polavtonomnih sistemov umetne inteligence, da delujejo skladno s pravili mednarodnega humanitarnega prava, pomisleke glede dejanskega znižanja standardov humanitarne zaščite ter etične in pravne posledice prenosa nekaterih odločitev o življenju ali smrti z ljudi na stroje. V tretjem delu – ob upoštevanju teh treh načelnih ugovorov – avtor preuči konkretne predloge Mednarodnega odbora Rdečega križa za omejitev uporabe umetne inteligence v vojaških okoljih (omejitev področja in načina uporabe avtonomnih orožnih sistemov ter izključitev nepredvidljivih in smrtonosnih sistemov). V četrtem delu so glavna vprašanja, ki jih obravnava ta članek, preučena z vidika pravice do življenja po mednarodnem pravu človekovih pravic, kot jo pojasnjuje Splošni komentar št. 36.
|
