Details

Vpliv kolateralnega možganskožilnega obtoka na nevrološki in funkcionalni izid mehanskega znotrajžilnega zdravljenja bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo
ID Požar, Ingrid (Author), ID Šurlan Popovič, Katarina (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Bajrović, Fajko (Comentor)

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,51 MB)
MD5: 887D96C7D193F32315B82C1DE2A0953B

Abstract
UVOD Akutna ishemična možganska kap (IMK) je drugi najpogostejši vzrok smrti na svetu in s tem predstavlja velik javnozdravstveni problem. Raziskave zadnjih let so pokazale, da za ugoden izid IMK ni pomemben samo časovni okvir, znotraj katerega ukrepamo, temveč tudi do sedaj klinično in radiološko še neuveljavljen dejavnik – kolateralni možganskožilni obtok. Ta ishemično tkivo ohranja še vitalno in čas do ireverzibilnega propada možganovine bistveno podaljša. V tesni povezavi z možganskimi kolateralami (MK) so tudi perfuzijski parametri, saj so dober pokazatelj ishemične poškodbe možganskega tkiva. Namen dela je bil raziskati, ali kolateralni možganskožilni obtok in perfuzijski parametri vplivajo na nevrološki in funkcionalni izid mehanskega endovaskularnega rekanalizacijskega (MER) zdravljenja bolnikov z akutno IMK. Preverili smo tudi, kako etiologija akutne IMK vpliva na nabor MK ter posledični nevrološki in funkcionalni izid po MER. METODE V retrospektivno in prospektivno raziskavo smo vključili 208 zaporednih bolnikov z akutno IMK v sprednjem možganskem žilnem povirju, ki so prejeli MER. Pri vsakem bolniku sta bili opravljeni dve CT-preiskavi glave: prva takoj po pregledu bolnika in druga 24 ur po MER. Prilagojena Rankinova lestvica (mRS) je služila za oceno nevrološkega in funkcionalnega stanja bolnikov ob sprejemu in po 90 dneh od odpusta iz bolnišnice. Slikovne podatke, pridobljene s CT-preiskavo, smo obdelali s programskim paketom e-STROKE SUITE in syngo.CT Neuro Perfusion. Zbrane podatke smo nato statistično obdelali s programom SPSS (v.29) in Python razširitvenima knjižnicama Pandas in Matplotlib. Bolnike smo razdelili v štiri skupine glede na stopnjo razvitosti MK oz. oceno (0–3) CTA-CS (angl. Computed tomography angiography collateral score) in izvedli bivariatno analizo teh skupin. Za oceno končnega izida po 90 dneh smo dihotomizirali preiskovance v dve skupini: dober izid (mRS 0–2) in slab izid (mRS 3–6) ter izvedli bivariatno analizo skupin. Spremenljivke, ki so imele p-vrednosti manjše od 0,1 (p < 0,1), smo nato uporabili za logistično regresijo in pripravili več modelov za napoved končnega izida po 90 dneh. REZULTATI Od vključenih 208 bolnikov je bilo 114 žensk (55 %), povprečna starost je bila 71,4 ± 13,3 leta. Smrtnost v naši populaciji je znašala 13 % (n = 27). Bolniki z bolje razvitimi MK so imeli značilno nižjo oceno po mRS po 90 dneh (p = 0,008). Dober izid po 90 dneh (mRS 0–2) so imeli 103 bolniki (49,5 %) in slab izid (mRS 3–6) 105 bolnikov (50,5 %). Pri bolnikih z dobrim izidom po 90 dneh (mRS 0–2) so bile značilno bolje razvite MK (p = 0,019), povprečni volumni hipoperfuzije (p < 0,001), infarktnega jedra (p = 0,003) in penumbre (p = 0,008) so bili značilno manjši, pri čemer je bila vrednost razmerja neujemanja značilno višja (p = 0,024). Z modelom logistične regresije smo potrdili napovedno vrednost MK (OR 1,81 [95% IZ, 1,08–3,04], p = 0,025) in infarktnega jedra (OR 0,95 [95% IZ, 0,91–0,99], p = 0,013) za dober izid po 90 dneh (mRS 0–2). Pri bolnikih z bolje razvitimi MK je bil značilno višji odstotek karotidne ateroskleroze (p = 0,014), medtem ko je bila atrijska fibrilacija (AF) neznačilna. Obe spremenljivki nista pokazali statistične značilnosti kot napovedna dejavnika končnega izida po 90 dneh. ZAKLJUČKI Naša raziskava je pokazala, da kolateralni možganskožilni obtok in perfuzijski parametri vplivajo na nevrološki in funkcionalni izid MER-zdravljenja bolnikov z akutno IMK. Ugotovili smo, da so bolje razvite MK, manjši volumni hipoperfuzije, infarktnega jedra in penumbre ter višja vrednost razmerja neujemanja značilno povezani z dobrim izidom po 90 dneh (mRS 0–2). Infarktno jedro in MK sta napovedna dejavnika za dober izid po 90 dneh (mRS 0–2). Pokazali smo, da je karotidna ateroskleroza značilno pogostejša pri bolnikih z bolje razvitimi MK, vendar ne tudi značilne povezanosti med slabo razvitimi MK in AF. Vpliva etiologije IMK na končni izid naša raziskava ni pokazala.

Language:Slovenian
Keywords:kolateralni možganskožilni obtok, ishemična možganska kap, perfuzijski parametri, računalniška tomografija, mehanska endovaskularna rekanalizacija, umetna inteligenca
Work type:Doctoral dissertation
Organization:MF - Faculty of Medicine
Year:2025
PID:20.500.12556/RUL-168303 This link opens in a new window
Publication date in RUL:09.04.2025
Views:333
Downloads:71
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Impact of collateral cerebrovascular circulation on neurological and functional outcome in patients with acute ischemic stroke after mechanical endovascular treatment
Abstract:
INTRODUCTION Acute ischemic stroke (AIS) is the second most common cause of death on a global scale, posing a significant public health issue. Recent research has revealed that, in addition to the critical time window for intervention, another key factor for achieving a favorable stroke outcome is the cerebral collateral circulation (CC) – a factor that has remained clinically and radiologically underappreciated until recently. This CC maintains ischemic tissue viability and significantly prolongs the time before irreversible brain tissue damage occurs. Closely related to CC are perfusion parameters, as they are a good indicator of ischemic brain tissue damage. The aim of this study was to investigate whether CC and perfusion parameters influence the neurological and functional outcomes of endovascular thrombectomy (EVT) in patients with AIS. We also examined how the etiology of AIS affects the extent of CC and the resulting neurological and functional outcomes of EVT. METHODS A retrospective and prospective study included 208 consecutive patients with AIS in the anterior cerebral circulation, all of whom underwent EVT. For each patient, we performed two head CT scans: the first immediately after the patient examination and the second 24 hours post-EVT. The modified Rankin Scale (mRS) was used to assess the neurological and functional status of patients at admission and 90 days after hospital discharge. Imaging data obtained from the CT scans were processed using the e-STROKE SUITE and syngo.CT Neuro Perfusion software packages. For statistical analyses, we utilized SPSS software (v.29) and the Python extension libraries, Pandas and Matplotlib. Patients were divided into four groups based on the degree of CC, as indicated by the CTA-CS (Computed tomography angiography collateral score) score (0–3), and a bivariate analysis was conducted for these groups. To assess the final outcome at 90 days, patients were dichotomized into two groups: favorable outcome (mRS 0–2) and poor outcome (mRS 3–6), and a bivariate analysis was conducted on these groups. Variables with p-values less than 0.1 (p < 0.1) were then used for logistic regression, and multiple models were created to predict the final outcome at 90 days. RESULTS Of the 208 included patients, 114 were women (55 %), and the average age was 71.4 ± 13.3 years. The mortality rate in our population was 13 % (n = 27). Patients with better CC had significantly lower mRS scores at 90 days (p = 0.008). A favorable outcome at 90 days (mRS 0–2) was achieved by 103 patients (49.5 %), while 105 patients (50.5 %) had a poor outcome (mRS 3–6). Patients with a favorable outcome at 90 days (mRS 0–2) exhibited significantly better CC (p = 0.019), and the mean volumes of hypoperfused tissue (p < 0.001), infarct core (p = 0.003), and penumbra (p = 0.008) were significantly smaller, while the mismatch ratio was significantly higher (p = 0.024). The logistic regression models confirmed the predictive value of CC (OR 1.81 [95% CI, 1.08–3.04], p = 0.025) and infarct core (OR 0.95 [95% CI, 0.91–0.99], p = 0.013) for a favorable outcome at 90 days (mRS 0–2). Carotid atherosclerosis was more common in patients with better CC (p = 0.014), whereas atrial fibrillation (AF) was not statistically significant. Neither variable demonstrated statistical significance as prognostic factors for the final outcome at 90 days. CONCLUSIONS Our study demonstrated that CC and perfusion parameters are significantly associated with the neurological and functional outcomes of EVT in patients with AIS. We found that better CC, along with smaller volumes of hypoperfused tissue, infarct core, and penumbra, as well as a higher mismatch ratio, correlated with a favorable outcome at 90 days (mRS 0–2). Both the infarct core and CC were identified as predictive factors for achieving a favorable outcome at 90 days (mRS 0–2). Additionally, we showed that carotid atherosclerosis was more common in patients with better CC, while no association was found between poor CC and AF. Our study did not demonstrate any association between the etiology of AIS and the final outcome.

Keywords:collateral cerebrovascular circulation, acute ischemic stroke, perfusion parameters, computed tomography, mechanical endovascular treatment, artificial intelligence

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back