Cilj te raziskave je bil raziskati spremembe v morfologiji in morfometriji anatomskih struktur v karpalnem kanalu, natančneje na mestu ukleščenja medianega živca. Poleg tega smo želeli oceniti primernost kuncev kot živalskega modela za študije karpalnega kanala. V ta namen smo uporabili trupla novozelandskih kuncev in opravili histološki pregled njihovih zapestij. Histološke rezine, obarvane s hematoksilinom in eozinom, smo analizirali s programom ImageJ za pridobitev meritev. Naš pregled je bil osredotočen na tri nivoje karpalnega kanala: vhod, notranjost in izhod. Karpalni kanal je obdan z dvema plastema flektornega retinakuluma na palmarni strani. Znotraj karpalnega kanala smo opazovali globoke in površinske kite upogibalk prstov in radialnih upogibalk zapestja, ne pa tudi tetiv dolge upogibalke. Žilni živčni snopi medianega in ulnarnega živca se nahajata med obema plastema flektornega retinakuluma znotraj karpalnega kanala. Da bi ocenili velikost teh anatomskih struktur, smo izmerili njihove površine na podlagi slik, posnetih na treh prej omenjenih ravneh. Ob upoštevanju prisotnosti flektornega retinakuluma smo meritev površine karpalnega kanala izvedli tako na vhodu kot znotraj kanala. Pri kuncih zožitev območja od vhoda do notranjosti karpalnega kanala skupaj z zmanjšanjem vezivnega tkiva povzroči, da se anatomske strukture približajo. To zagotavlja jasen dokaz, da je karpalni kanal mesto, kjer se pojavi utesnitvena nevropatija, ki posebej vključuje mediani živec. S primerjavo anatomije karpalnega kanala pri kuncih in psih je bilo ugotovljeno, da so kunci bolj podobni ljudem, zlasti v smislu flektornega retinakuluma. Ta raziskava poudarja pomen uporabe kunčjega modela za preučevanje sindroma karpalnega kanala, saj prikazuje podobnosti med kunčjo in človeško anatomijo ter poudarja pomen tega živalskega modela za prihodnje preiskave.
|
