Članek obravnava vprašanje razmerja med kitajsko tradicijo in sodobno kitajsko družbo na primeru sodobne ideologizacije klasičnega filozofskega termina harmonije (he 和). Najprej prikaže sodobno interpretacijo pojma harmonije in izpostavi razloge za njegovo umestitev v sodobno revitalizacijo konfucianizma. Potem skozi analizo klasičnih konfuci-janskih besedil prikaže, da gre pri sodobni interpretaciji koncepta harmonije v LR Kitajski za interpretacijo, ki ne sloni na proto-demokratičnih elementih izvornega konfucijanstva, temveč sledi avtokratski in državotvorni liniji konfucianizma, ki se je razvila na osnovi idej Xunzija, kateri v resnici predstavlja most med egalitarnostjo izvornega konfucijanst-va in despotskimi izhodišči legalizma. S pomočjo analize interpretacij klasičnega pojma harmonije nato prikaže, da sledijo interpretacije tajvanskega modernega konfucijanst-va – v nasprotju z izhodišči konfucijanskega preporoda, kakršen se je razvil na celini – egalitarnejšim in bolj demokratičnim smernicam klasičnega konfucijanstva, ki sledi liniji Mengzijeve filozofije. V zaključku izpostavi pomen prepoznavanja tovrstnih razlikovanj v kontekstu vrednoten-ja političnih in družbenih sistemov sodobne Kitajske. Ta se ne kaže zgolj v prepoznavanju avtokratskih elementov znotraj sodobne kitajske ideologije, temveč tudi v tem, da nam nudi tudi možnosti revitalizacije in nadgradnje tistih elementov kitajske tradicije, ki lahko pripomorejo k izdelavi specifično kitajskega modela demokracije.
|
