Pojem napaka ima pogosto negativno konotacijo, čeprav imajo napake osrednjo vlogo pri usvajanju novega jezika.
Pričujoče magistrsko delo je namenjeno analizi slovničnih napak v pisnih sestavkih slovenskih gimnazijcev, ki se učijo nemščine kot tujega jezika. Teoretični del ponuja pregled razvoja pojma napake v tujejezikovni didaktiki in predstavlja različne klasifikacije napak.
V empiričnem delu je bilo analiziranih 26 pisnih sestavkov. Analiza napak je potekala po sistematičnem pristopu, pri čemer so bile napake razvrščene glede na jezikovne ravni: morfologijo, pravopis, skladnjo in leksiko-semantiko. Rezultati kažejo, da so morfološke napake, zlasti pri samostalnikih, glagolih in členih, najpogostejše. S pomočjo konkretnih primerov so prikazani značilni vzorci napak ter možni vzroki zanje.
|