Eden izmed pojavov, ki napoveduje slabše rezultate mladih na področju izobraževanja pa tudi na drugih področjih, je gotovo pojav kompleksnih potreb, tj. izzivov, ki segajo na različna področja, pogosto pa združujejo psihosocialno počutje, telesno in duševno zdravje, socialno-ekonomsko ozadje, različna družinska bremena, nedominantno etnično ozadje, učne težave in morebitne druge vidike. Ključni izziv pri kompleksnih potrebah je nezmožnost sistemov (vzgojno-izobraževalnega in drugih), da bi se nanje ustrezno odzvali, zaradi česar se mlade pošilja od vrat do vrat, ter se jih na škodo obeh strani (mladih in tudi služb v podporo mladim) izključuje. Da bi razumeli nastanek kompleksnih potreb oz. večplastnih ranljivosti, jih moramo analizirati z medpresečne perspektive. V prispevku so analizirani podatki slovenske nacionalne raziskave z naslovom Podporne mreže mladih v psihosocialnih stiskah, ki je bila izvedena na podvzorcu 32 mladih iz skupnega vzorca 203 anketirancev. Podvzorec predstavlja mlade, pri katerih je v intervjujih razvidno največje kopičenje izzivov v različnih življenjskih kontekstih. Intervjuji z iz-branimi udeleženci so kvalitativno analizirani z uporabo vsebinske analize na podlagi sheme ključnih družbenih sistemov: šola/izobraževanje, družina, vrstniške mreže, lokalna skupnost in druge (formalne) podporne službe. Vsi ti sistemi so analizirani glede na to, ali so po mladostnikovem dojemanju zanj odigrali podporno ali ogrožajočo vlogo. V vseh sistemih so mladi s kompleksnimi potrebami poročali o več ogrožajočih kot podpornih vidikih. Analiza obeh vrst dejavnikov nam lahko pomaga pri razmišljanju o potrebnih spremembah v vzgojno-izobraževalnih in drugih sistemih, da bi se ti bolj odzivali na potrebe posebej ranljivih mladih.
|