Članek predstavlja prvo variantnostno študijo na slovenskem gradivu in se osredotoča na avtentično jezikovno rabo govorcev z Idrijskega, ki se šolajo oz. delajo v Ljubljani. Gre za dnevno ali tedensko geografsko mobilne govorce, ki v prvotnem okolju vsaj v neformalnih govornih položajih pretežno govorijo lastno narečje, v osrednjeslovenskem prostoru pa v komunikaciji z govorci drugih varietet uporabljajo različne strategije govornega obnašanja. V ospredju je predstavitev mlajših informantov, dijakinje in dijaka. Metodološko se kvantitativna analiza petih fonoloških variabel povezuje s kvalitativnimi podatki iz sociolingvističnih intervjujev. Raziskovalni korpus za variantnostno študijo sestavlja izbor izsekov iz celotnega nabora posnetkov glede na kraj, sogovorce in temo pogovora, analiza se osredotoča na tri samoglasniške in dve soglasniški variabli. Kvalitativni podatki iz sociolingvističnih intervjujev vključujejo osebno zgodovino posameznikov, njihovo samooceno govornega obnašanja, izkušnje z jezikovno rabo, ozaveščenost jezikovnega (ne)prilagajanja, jezikovna stališča ter razumevanje povezave med jezikom in identiteto. Informanti uporabljajo različne strategije govornega obnašanja, tako da lahko opredelimo različne tipe oz. profile govorcev: kodne preklopljevalce, narečne govorce in kodne mešalce. Na kontinuumu med narečjem in standardnim jezikom se kaže več vmesnih jezikovnih varietet, ki se ne ujemajo z v slovenskem jezikoslovju pogosto pretirano shematizirano dihotomijo med knjižnim jezikom in tradicionalnimi narečji. Pri posameznih analiziranih variablah je mogoče opaziti različne tendence. Potrjuje se relevantnost različnih družbenih in socialnopsiholoških dejavnikov pri pojasnjevanju posameznikovega govornega obnašanja, kompleksnosti jezikovnih izbir in medosebne komunikacije.
|
