Confrontando le Presidenze slovene del Consiglio dell’Unione Europea (UE) nel 2008 e nel 2021, l’articolo si propone di indicare le lezioni apprese e proporre dei suggerimenti per migliorare i benefici dell’appartenenza all’UE in futuro. Iniziamo analizzando i due contesti istituzionali, geopolitici e geoeconomici molto diversi in cui la Slovenia ha svolto i suoi mandati di Presidenza, per poi esaminare come il contesto mutato si sia riflesso sulla preparazione, l’organizzazione, gli obiettivi e i risultati della Presidenza slovena. Il confronto tra le due Presidenze evidenzia cambiamenti fondamentali nel rapporto del paese con l’UE e i limiti dell’‘effetto Presidenza’ nei periodi di appartenenza ‘ordinaria’.Članek primerja predsedovanje Slovenije Svetu EU v letih 2008 in 2021 ter proučuje razlike v pripravi, organizaciji, ciljih in dosežkih v različnih institucionalnih, gospodarskih in političnih kontekstih obeh predsedovanj. Naloge predsedovanja se bistveno razlikujejo od nalog rednega članstva v EU, saj je predsedovanje bolj kot na zastopanje nacionalnih interesov osredotočeno na vodstvene vloge in odnose z drugimi institucijami. Vendar kompetenca, pridobljena v eni vlogi, lahko vpliva na uspešnost v drugi. Med prvim in drugim predsedovanjem Slovenije se je institucionalna pokrajina EU drastično spremenila, zlasti zaradi Lizbonske pogodbe, ki je na novo opredelila vlogo predsedujoče države članice, tako da jo je osredotočila na zakonodajne funkcije in prenesla velik del nalog zunanjega zastopanja na predsednika Evropskega sveta in na Visokega predstavnika. Poleg tega je EU v času pred in med drugim mandatom Slovenije zaznamovala vrsta kriz – gospodarska, finančna, migracijska, brexit, COVID-19 in izredne podnebne razmere –, ki so predstavljale izziv za gospodarsko in geopolitično stabilnost EU. Ti različni konteksti so pripeljali do različnih pristopov med predsedovanjema Slovenije. Predsedovanje 2021 je pokazalo večjo samozavest pri izbiri političnih ciljev, bilo je bolj prilagojeno vse manjši podpori EU v javnosti ter je odražalo politično in institucionalno dogajanje znotraj EU. Obe predsedovanji sta pomembno vplivali na izkušnjo slovenskega članstva v EU, saj sta okrepili njene kompetence, mreže in vpliv v Uniji. Ta primerjava pokaže, kako razvijajoči se pristop Slovenije k njenemu predsedovanju EU odraža njen politični odnos z EU in njeno prilagajanje spreminjajoči se dinamiki Unije, vendar razkriva tudi njene pomanjkljivosti v smislu virov in odnosnih sposobnosti.
|
