Človek je preplet telesa in božanske duše, in tako kot telo potrebuje vsakodnevno hrano, jo potrebuje tudi duša – v obliki molitve in prošnje. Duhovnost in povezanost z izvorom te duše, ki je Bog Vsemogočni, je glavni cilj molitve. Ta koncept je omenjen v skoraj vseh religijah, vključno z islamom in drugima abrahamovskima religijama. V Koranu, Sveti knjigi muslimanov, je človeško bitje razumljeno kot Božji namestnik na zemlji (K 38, 72). To jasno kaže na božanski izvor človeške duše, za njeno hranjenje pa človek potrebuje vsakodnevne molitve. V tem članku je podrobno opisan pomen molitve v šiitski veroizpovedi kot drugi največji veroizpovedi v islamu, osvetljene pa so tudi različne vrste molitve, opredelitve in glavni rezultati molitve v vsakdanjem življenju. V raziskavi sta uporabljena raziskovalni in deskriptivni pristop, ki temelji na knjižničnih študijah.
|
