Namen prispevka je raziskati, kako bi lahko javna uprava zmanjšala število cigaretnih ogorkov na javnih mestih. Zavrženi cigaretni ogorki predstavljajo težavo za sleherno lokalno samoupravo, rešitve pa so bodisi težko izvedljive ali drage. Prispevek prikazuje, kako lahko pri tem pomaga znanost o vedenju, natančneje igrifikacija, poudarjanje in sugestija.
Zasnova/metodologija/pristop: V sodelovanju z lokalno samoupravo smo prek dveh kvazi eksperimentov na terenu proučevali učinkovitost preprostih vedenjskih ukrepov za preprečevanje odmetavanja cigaretnih ogorkov na javnih mestih. Študija je preizkusila tako učinkovitost enega samega vedenjskega ukrepa kot tudi učinek kombinacije ukrepov. V prvem primeru smo najprej poskusili s sugestijo (nalepkami, katerih namen je bil spodbuditi določene asociacije in odzive), v drugi fazi pa smo nalepkam dodali še igro z glasovalnimi skrinjicami, kjer so uporabniki svoje »glasove« oddajali v obliki ogorkov. V drugem kvazi eksperimentu smo želeli poudariti, da je odmetavanje ogorkov nezaželeno oziroma »kaznivo«, kar smo ponazorili tako, da smo mesto, kjer je bilo veliko ogorkov, označili kot »kraj zločina«, nato pa temu dodali še opozorila o toksičnosti oziroma nevarnosti za okolje, da bi kadilce odvrnili od odmetavanja cigaretnih ogorkov. V obeh kvazi eksperimentih smo prikazali stanje pred uvedbo omenjenih ukrepov in po njej.
Ugotovitve: Rezultati kažejo, da je lahko že en sam ukrep dovolj za dosego želenih vedenjskih sprememb, medtem ko podkrepitev njegovega učinka z nadaljnjim ukrepom, ki sledi v razmeroma kratkem času, ne prinese dodatnih statistično značilnih učinkov.
Izvirnost/vrednost: Študija prispeva k raziskavam na področju javne uprave, zlasti z uporabo vedenjskih in eksperimentalnih pristopov v proučevanju javnih politik. Čeprav je tovrsten pristop vse bolj priljubljen, še vedno primanjkuje dokazov iz terenskih (kvazi) eksperimentalnih študij o učinkih vedenjskih intervencij na zmanjšanje onesnaževanja na javnih mestih.
|
