Obsežna arheološka izkopavanja železnodobnega in rimskodobnega gradišča Pungrt (8. st. pr. n. št. do 2. st. n. št.) so v njegovi najbolj ohranjeni fazi, ki jo uvrščamo v mlajše halštatsko obdobje (6.–4. st. pr. n. št.), razkrila izrazit urbani značaj naselbine. Predstavljena raziskava pomembno prispeva ne le k poznavanju notranje organizacije naselbine, temveč tudi k razumevanju njenega družbeno-gospodarskega razvoja. Z naslavljanjem pojavov, kot sta centralizacija in urbanizacija, ki sta med drugim privedla tudi do oblikovanja zgodnjih držav, ponovno odpiramo razpravo o družbenem in političnem razvoju jugovzhodnega alpskega prostora v starejši železni dobi in hkrati poskušamo prispevati k razumevanju širše slike pojava zgodnjega urbanizma.
|