Details

Rezilientnost medicinskih sester in dejavniki, ki vplivajo nanjo : magistrsko delo
ID Lajovic, Lena (Author), ID Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Žveglič Mihelič, Mojca (Comentor)

.pdfPDF - Presentation file, Download (2,61 MB)
MD5: A894FAB978C8230DC1661E91A75FD1F8

Abstract
V magistrskem delu se osredotočamo na rezilientnost medicinskih sester in na dejavnike, ki nanjo vplivajo. Rezilientnost v zdravstveni negi razumemo kot ključno in zelo pomembno lastnost medicinskih sester, ki jim omogoča, da se prilagodijo težavnim pacientom in zahtevnejšim situacijam, ki jih v zdravstveni negi ni malo. Pritiski na bolnišnice so vedno večji, medicinske sestre pa vedno bolj obremenjene. Uspešno spopadanje z izzivi, ki jih prinaša delo na oddelkih, kjer se zdravijo kritično bolni pacienti in je delovni tempo vse prej kot umirjen, je zelo pomembno za medicinske sestre. Dobra psihična stabilnost in pozitivna naravnanost sta v teh negotovih časih ključni. Pri tem ne smemo pozabiti na medicinske sestre, ki so na začetku svoje poklicne kariere in potrebujejo podporo svojih nadrejenih. Če to zanemarimo, bo še več odpovedi in s tem posledično kadrovske podhranjenosti. V teoretičnih izhodiščih smo opredelili zahtevnost poklica medicinske sestre, poklicne kompetence medicinskih sester, stres na delovnem mestu medicinske sestre, rezilientnost. Posebej smo se osredotočili na opredelitev rezilientnosti pri medicinskih sestrah ter dejavnike graditve rezilientnosti pri medicinskih sestrah. Posebno poglavje smo namenili superviziji, njenemu razvoju, vrstam, ciljem in funkcijam supervizije. Opisali smo supervizijo kot dejavnik, ki pomaga graditi rezilientnost medicinskih sester. Namen raziskave je preučiti rezilientnost medicinskih sester in raziskati dejavnike, ki nanjo vplivajo. Medicinske sestre, ki imajo dobro razvito rezilientnost, so bolj samozavestne pri opravljanju svojega dela in se lažje prilagodijo stresnim situacijam. Postavili smo si osem raziskovalnih vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 125 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege, ki so zaposleni v treh različnih slovenskih bolnišnicah na Gorenjskem (osrednje območje) in Dolenjskem. Vprašalnik je izpolnilo 123 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege. Z raziskavo smo ugotavljali, v kolikšni meri medicinske sestre ocenjujejo stresnost svojega poklica in s katerimi stresnimi situacijami (stresorji) se soočajo, kako ocenjujejo svoje zadovoljstvo v poklicu, možnost poklicnega izobraževanja, napredovanje na delovnem mestu, kako sta izobrazba in ocena klime inštitucije povezani s počutjem medicinskih sester in kako se razlikuje ocena stresnosti poklica medicinskih sester glede na starost in izkušnje. Zanimalo nas je, s katerimi stresnimi situacijami so se v poklicu srečale medicinske sestre, kako so jih premagovale in koliko je bilo teh stresnih situacij, kako so različne okoliščine, ki pri medicinskih sestrah povzročajo stres, povezane z njihovim razmišljanjem, da bi zapustile trenutno delovno mesto oziroma poklic. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko je razvita rezilientnost medicinskih sester in kako medicinske sestre ocenjujejo lastno rezilientnost. Zanimalo nas je tudi, kako so zadovoljstvo v poklicu, možnost poklicnega izobraževanja, napredovanje na delovnem mestu, izobrazba in ocena klime inštitucije povezani z oceno lastne rezilientnosti medicinskih sester in kako je ocena lastne rezilientnosti medicinskih sester povezana z njihovo starostjo in izkušnjami. Ugotavljali smo tudi, kateri dejavniki na nivoju posameznika, inštitucije in družbe po presoji medicinskih sester pomagajo graditi rezilientnost in kateri dejavniki so medicinskim sestram najbolj v pomoč pri graditvi lastne rezilientnosti. Raziskava je pokazala, da večina medicinskih sester svoje delo ocenjuje kot precej stresno in da je najbolj stresna situacija, s katero se soočajo, pomanjkanje kadra. Ugotovili smo, da je počutje medicinskih sester statistično pomembno pozitivno povezano z lastnim zadovoljstvom v poklicu, možnostjo poklicnega izobraževanja, napredovanjem na delovnem mestu, izobrazbo in oceno klime inštitucije ter da se ocena stresnosti poklica medicinske sestre razlikuje tako glede na starost kot tudi glede na izkušnje. Raziskava je pokazala, da so smrt pacienta, preobremenjenost in nesprejemljiv odnos pacientov do zdravstvenega osebja najpogostejše stresne situacije, s katerimi so se srečale medicinske sestre. Ugotovili smo, da skoraj polovica medicinskih sester ocenjuje, da je rezilientnost pri zdravstvenih delavcih nekoliko razvita. Več kot polovica medicinskih sester ocenjuje, da so rezilientne. Podatki raziskave so pokazali, da splošna ocena rezilientnosti medicinskih sester ni statistično povezana z zadovoljstvom v poklicu, možnostjo izobraževanja na delovnem mestu, možnostjo napredovanja na delovnem mestu, izobrazbo in klimo na oddelku. Prav tako lastna ocena rezilientnosti ni statistično povezana niti z zadovoljstvom v poklicu, možnostjo izobraževanja na delovnem mestu, možnostjo napredovanja na delovnem mestu, izobrazbo in klimo na oddelku. Raziskava je pokazala, da večina medicinskih sester ocenjuje, da se rezilientnost medicinskih sester razlikuje tako glede na starost kot tudi glede na izkušnje. Prav izkušnje so tisto, za kar večina medicnskih sester ocenjuje, da pomaga graditi rezilientnost. Čustvena inteligenca in podporna klima na oddelku po mnenju medicinskih sester najbolj prispevata h graditvi lastne rezilientnosti. Večina medicinskih sester meni, da bi za graditev lastne rezilientnosti potrebovali več izobraževanj in seminarjev na temo dobrih medsebojnih odnosov na delovnem mestu in reševanja konfliktov ter organizirane delavnice s področja čustvene inteligence in več izobraževanj ter seminarjev z njihovega delovnega področja. Na osnovi dobljenih ugotovitev lahko povzamemo, da so lastno zadovoljstvo v poklicu in dobri odnosi na delovnem mestu najpomembnejši za medicinske sestre in da je pomanjkanje kadra najbolj stresna in pereča situacija v zdravstveni negi.

Language:Slovenian
Keywords:Bolnišnično zdravstveno osebje, Supervizija, rezilientnost, zdravstveni delavci, zdravstvena nega
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:PEF - Faculty of Education
Place of publishing:Kranj [i. e. Ljubljana]
Publisher:L. Lajovic
Year:2024
Number of pages:110 str.
PID:20.500.12556/RUL-165357 This link opens in a new window
UDC:614.253(043.2)
COBISS.SI-ID:217760515 This link opens in a new window
Publication date in RUL:04.12.2024
Views:474
Downloads:571
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Nurses' resilience and factors affecting it
Abstract:
In my master's thesis, I focus on the resilience of nurses and the factors that influence it. I conceptualize resilience in nursing as a key quality that enables nurses to adapt to difficult patients and demanding situations, which are common in healthcare. The pressures on hospitals are increasing, placing a greater burden on nurses. Successfully coping with the challenges of working in critical-patient care and in a hectic workplace, is essential for nurses. Good psychological stability and a positive mindset are crucial in these uncertain times. Special care must be given to novice nurses as they need additional support from their more experienced colleagues. Neglecting this support can lead to higher resignation rates and consequently staffing shortages. In the theoretical part, we defined the concepts of the demanding nature of the nursing profession, professional competencies of nurses, workplace stress for nurses and resilience. We focused in particular on defining resilience in nurses and identifying the factors that build or promote it. A special chapter is devoted to supervision, its development, types, goals and functions. We have described supervision as a factor that helps build nurses resilience The purpose of this research is to examine the resilience of nurses, and explore the factors that influence it. Nurses with well-developed resilience are more confident in their work and can adapt more easily to stressful situations. We set eight research questions. The study involved 125 nurses and nursing technicians employed in three different Slovenian hospitals in the Central Gorenjska and Dolenjska regions. The questionnaire was completed by 123 participants. The research aimed to determine the extent to which nurses perceive their profession as stressful, the stressors they encounter, how they rate their job satisfaction, opportunities for professional education, career advancement, and how the education and the institution's climate are related to the well – being of nurses and how the assessment of job stress varies by age and experience. We wanted to know how different stress-inducing circumstances relate to nurses' thoughts of leaving their current job or profession. The research aimed to determine the level of resilience among nurses and their self-assessment of resilience. We also investigated the relationship between job satisfaction, opportunities for professional education, career advancement, education level, the institution's climate, and nurses' self-assessment of resilience. The study examined the relationship between these factors, age, and experience. Furthermore we identified which factors at the individual, institutional, and societal levels, according to nurses, help build overall resilience and which factors are most effective in building their own resilience. The research revealed that most nurses find their job quite stressful, with staff shortages being the top stressor. We found out that nurses' well-being is significantly positively related to job satisfaction, opportunities for professional education, career advancement, education level, and the institution's climate and that assessment of job stress varies by age and experience. The research showed that patient death, overload, and unacceptable patient behavior towards staff are the most common stressors. We found that nearly half of the nurses believe that resilience in healthcare workers is somewhat developed. More than half of the nurses consider themselves resilient. The survey data indicated that the general assessment of resilience among nurses is not significantly related to job satisfaction, opportunities for professional education, career advancement, education level, and the department's climate. Similarly, self-assessment of resilience is not significantly related to these factors. The research showed that most nurses believe resilience varies by age and experience, with experience being the most significant factor in building resilience. Emotional intelligence and a supportive department climate contribute most to building resilience, according to nurses. Most nurses believe that more training and seminars on good interpersonal relationships at work, conflict resolution, and emotional intelligence, as well as more education and seminars in their field, would be beneficial for building resilience. Based on these findings, we can summarize that personal job satisfaction and good workplace relationships are most important for nurses, and that staff shortages are the most stressful and pressing issue in healthcare.

Keywords:resilience, healthcare workers, nursing, supervision

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back