Details

Načrtovanje, sinteza in vrednotenje analogov belnakasana z novimi elektrofilnimi bojnimi glavami kot kovalentnih zaviralcev kaspaze 1
ID Navratil, Juš (Author), ID Knez, Damijan (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Meden, Anže (Comentor)

.pdfPDF - Presentation file, Download (3,39 MB)
MD5: 7564BF05B3FF9C0F4AB9D27C45CEF380

Abstract
Nevrodegenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, amiotrofična lateralna skleroza ter druge, prizadenejo različne nevrone v za bolezen značilnih predelih centralnega živčnega sistema. Kljub različnim kliničnim znakom in patofiziološkim mehanizmom je vsem stanjem skupno kronično nevrovnetje. Slednjega so ga sprva dojemali kot posledico bolezni, nove raziskave pa kažejo, da je nevrovnetje morda glavni vzrok za njihov nastanek. S poškodbami povezani molekulski vzorci in s patogeni povezani molekulski vzorci aktivirajo inflamasome, ti nadalje kaspazo-1, slednja pa aktivira provnetne citokine, ki nato prek številnih mehanizmov povzročajo nevrovnetje in ob kronični aktivaciji tudi samo nevrodegeneracijo. Zaviralec kaspaze-1, VX-765 oziroma belnakasan, je v številnih in vivo testiranjih na mišjih modelih Alzheimerjeve bolezni uspešno zmanjšal nevrovnetje, izboljšal epizodični in prostorski spomin in preprečil nalaganje amiloida β v možganih. Prav tako pa je preprečil degeneracijo aksonov in zmanjšal bolezensko povečano izločanje provnetnega citokina IL-1β. V okviru magistrske naloge smo pripravili analoge belnakasana. Pri tem smo aldehidno bojno glavo nadomestili z drugimi elektrofili – oksiranom, karbamoil fluoridom, terminalnim alkinom, propargilaminom in 3-bromo-4,5-dihidroizoksazolom. Produkte posameznih reakcij smo izolirali z normalno- in reverznofazno kromatografijo. Identiteto spojin smo potrdili z masno spektroskopijo in jedrsko magnetno resonanco. Z uporabo rekombinantne človeške kaspaze-1 smo nato določili zaviralno aktivnost sintetiziranih analogov belnakasana. Za poglobljeno razumevanje vezave in interakcij med zaviralcem in kaspazo-1 pa smo izvedli tudi molekulsko sidranje. Pripravljene spojine v veliki večini primerov niso zavirale kaspaze-1, izjema sta bila oksiranska derivata 42a in 42b, ki sta v 100 µM koncentraciji zavrla delovanje kaspaze-1. Razlog za neaktivnost spojin bi lahko bila odsotnost karboksilata – aspartilnega ostanka na P1 položaju zaviralca. Zato bi bilo pri načrtovanju novih analogov smiselno dati večji poudarek vezavi v S1 žep, kjer bi lahko z različnimi bioizosternimi zamenjavami karboksilne skupine izboljšali vezavo in s tem zaviralno aktivnost.

Language:Slovenian
Keywords:Alzheimerjeva bolezen, belnakasan, inflamasom, kaspaza-1, nevrovnetje
Work type:Master's thesis/paper
Organization:FFA - Faculty of Pharmacy
Year:2024
PID:20.500.12556/RUL-165280 This link opens in a new window
Publication date in RUL:29.11.2024
Views:622
Downloads:562
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Design, synthesis and evaluation of belnacasan analogs with novel electrophilic warheads as covalent caspase-1 inhibitors
Abstract:
Neurodegenerative diseases, such as Alzheimer's, Parkinson's disease, amyotrophic lateral sclerosis, and others, affect different neurons in disease-specific regions of the central nervous system. Despite varying clinical signs and pathophysiological mechanisms, all these diseases feature chronic neuroinflammation, which was initially perceived just as a consequence of the disease. However, new research suggests that neuroinflammation might be the primary cause of their onset. Damage-associated molecular patterns (DAMPs) and pathogen-associated molecular patterns (PAMPs) activate inflammasomes, which in turn activate caspase-1. Caspase-1 then activates pro-inflammatory cytokines, which cause neuroinflammation through various mechanisms and, with chronic activation, also lead to neurodegeneration. The caspase-1 inhibitor, VX-765 or belnacasan, successfully reduced neuroinflammation, improved episodic and spatial memory, and prevented amyloid β deposition in the brain in numerous in vivo mouse models of Alzheimer’s disease. Moreover, belnacasan also prevented axonal degeneration and reduced disease-associated increased secretion of the pro-inflammatory cytokine IL-1β. In the thesis, we prepared analogs of belnacasan, replacing the aldehyde warhead with other electrophiles – oxirane, carbamoyl fluoride, terminal alkyne, propargylamine, and 3-bromo-4,5-dihydroisoxazole. The products of individual reactions were isolated using normal and reverse-phase chromatography, and the identity of the compounds was confirmed by mass spectrometry and nuclear magnetic resonance. Using recombinant human caspase-1, we then determined the inhibitory activity of the synthesized belnacasan analogs. For a deeper understanding of the binding and interactions between the inhibitor and caspase-1, we also performed molecular docking. In most cases, the prepared compounds did not inhibit caspase-1, with the exception of the oxirane derivatives 42a and 42b, which inhibited caspase-1 activity at a concentration of 100 µM. The reason for the inactivity of the compounds could be the absence of the archetypal carboxylic acid – aspartyl residue at the P1 position of the inhibitor. Therefore, in designing new analogs, it would be sensible to place greater emphasis on interactions in the S1 pocket, where placing various bioisosteric replacements of the carboxylate could improve binding and subsequently also inhibitory activity.

Keywords:Alzheimer's disease, belnacasan, caspase-1, inflammasome, neuroinflammation

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back