Your browser does not allow JavaScript!
JavaScript is necessary for the proper functioning of this website. Please enable JavaScript or use a modern browser.
Repository of the University of Ljubljana
Open Science Slovenia
Open Science
DiKUL
slv
|
eng
Search
Browse
New in RUL
About RUL
In numbers
Help
Sign in
Details
Deinstitucionalizacija na področju oseb z motnjami v duševnem razvoju
ID
Troha, Hana
(
Author
),
ID
Razpotnik, Špela
(
Mentor
)
More about this mentor...
,
ID
Vrhovski Mohorič, Mojca
(
Comentor
)
PDF - Presentation file,
Download
(2,70 MB)
MD5: 2B64C0D44D8E499657B355CF34A43D63
Image galllery
Abstract
Institucionalna oskrba je, kljub diskurzivnem premiku stroke proti deinstitucionalizaciji, še vedno realnost mnogih ljudi z motnjami v duševnem razvoju. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej na kratko orisali zgodovino “norosti”, saj je konstruiranje drugačnosti skozi čas, pomembno zaznamovalo tudi današnjo percepcijo in obravnavo oseb z motnjo v duševnem razvoju. V času po industrijski revoluciji je potreba po delovno zmožnem telesu še dodatno poglobila nasprotje med nehendikepiranimi in hendikepiranimi ter legitimizirala oskrbo v totalnih ustanovah. Institucije še danes predstavljajo protigospodinjski in protisocialen prostor, kjer se stanovalci priučijo nemoči in ne usvajajo kompetenc za življenje v družbi. Izoliranost in priučena nemoč pa posamezniku onemogoča izvajanje socialno valoriziranih vlog, ki so ključne pri oblikovanju pozitivne identitete in rezilientnosti. V 20. stoletju, je prišlo do novega, bolj socialnega razumevanja hendikepiranih. Gre za procese, ki poskušajo uporabnikom vrniti kontorolo nad lastnim življenjem, jih opolnomočiti za samostojno življenje in jim omogočiti življenje v skupnosti. V raziskovalnem delu smo se osredotočili na kvalitativno analizo življenja v instituciji in v skupnostni obliki bivanja. Z metodo opazovanja z udeležbo, smo ocenjevali stopnjo vpliva posameznika na oblikovanje celokupnega načrta in razporeditev moči pri odločitvah v življenju uporabnika in stopnjo transinstitucionalizacije v skupnostni obliki bivanja, Prav tako smo opazovali kako in na kakšen način je posameznik vključen v okolje. Iz interpretacije analize raziskave povzemam, da so načela deinstitucionalizacije v večji meri opazna v bivalni enoti kot v zavodu. Prav tako so stanovalci bivalne enote v večji meri vključeni v okolje.
Language:
Slovenian
Keywords:
deinstitucionalizacija
,
osebe z motnjo v duševnem razvoju
,
totalna institucija
Work type:
Master's thesis/paper
Typology:
2.09 - Master's Thesis
Organization:
PEF - Faculty of Education
Place of publishing:
Ljubljana
Publisher:
H. Troha
Year:
2024
PID:
20.500.12556/RUL-164509
COBISS.SI-ID:
213559299
Publication date in RUL:
28.10.2024
Views:
279
Downloads:
487
Metadata:
Cite this work
Plain text
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
TROHA, Hana, 2024,
Deinstitucionalizacija na področju oseb z motnjami v duševnem razvoju
[online]. Master’s thesis. Ljubljana : H. Troha. [Accessed 18 May 2025]. Retrieved from: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=164509
Copy citation
Share:
Secondary language
Language:
English
Title:
Deinstitutionalisation in the area of people with intellectual disabilities
Abstract:
Institutional care, despite the discursive shift in the field towards deinstitutionalization, remains a reality for many people with intellectual disabilities. In the theoretical part of this master's thesis, we first briefly outlined the history of "madness," as the construction of otherness over time has significantly influenced today's perception and treatment of people with intellectual disabilities. Following the Industrial Revolution, the need for a capable workforce further deepened the divide between the non-disabled and the disabled, legitimizing care in total institutions. Even today, institutions represent anti-household and anti-social spaces where residents learn helplessness and fail to acquire the skills necessary for living in society. Isolation and learned helplessness prevent individuals from taking on socially valued roles, which are key to shaping a positive identity and resilience. In the 20th century, a new, more social understanding of disability emerged. These processes aim to restore control over one's own life to users, empower them for independent living, and enable them to live in the community. In the research part, we focused on a qualitative analysis of life in an institution versus community-based living. Using the method of participant observation, we evaluated the individual's level of influence over shaping their care package, the distribution of power in life decisions, and the degree of transinstitutionalization in community living arrangements. We also observed how and in what ways individuals are integrated into environment. Based on the interpretation of the research analysis, I conclude that the principles of deinstitutionalization are more evident in residential units than in institutions. Likewise, residents of community living units are more integrated into environment.
Keywords:
deinstitutionalization
,
people with intellectual disabilities
,
total institution
Similar documents
Similar works from RUL:
Searching for similar works...
Similar works from other Slovenian collections:
Back