Pilatova izročitev Jezusa v smrt s križanjem, kakor jo prikazuje Janezov evangelij (19,12-16a), je lahko tesno povezana z implikacijami izjave »Ti nisi cesarjev prijatelj« v vrstici 12b. Ta poved namreč vsebuje prvino grožnje in intrige, ki je lahko političnega ali ekonomskega značaja. Cilj tega prispevka je prepoznati vsebino grožnje v besedni zvezi ‚cesarjev prijatelj‘ s pomočjo zgodovinskokritične analize vrstice 12b v neposrednem pripovednem kontekstu Jn 19,12-16a. Študija razkriva, da je bila zveza ‚cesarjev prijatelj‘ v uporabi za opazovanje, prepoznavanje in nadzorovanje zvestobe rimskemu cesarju zlasti na pridruženih ozemljih pod nadzorom cesarjevih visokih uradnikov. Ne biti cesarjev prijatelj je tako pomenilo nezvestobo – in tveganje za lasten politični in ekonomski položaj ter življenje. Sklepamo, da je judovska stran ta izraz uporabila kot intrigo in grožnjo, da bi Pilata omajala in ga prisilila k izročitvi Jezusa v smrt s križanjem.
|