Čeprav se Pisma 1–17, 22–23, 41–43, 68, 70, 72, 107 in 130 med seboj razlikujejo po dolžini, po naslovniku in po vsebini, jih lahko razumemo kot narativna pisma, saj izkazujejo posebne narativne tehnike in strategije. ,Narativne‘ jih napravlja avtorjev odnos: všeč mu je opisovanje dogodkov, krajev, spominov, romanov ali exempla, s tem pa želi svoje prijatelje prepričati, da bi sprejeli ali nadaljevali življenje po njegovem meniškem idealu. V Pismih lahko govorimo o »šibki narativnosti«, ker uporablja manjše narativne žanre, in jih zato lahko primerjamo z Življenjepisi ter jih razdelimo v tri glavna obdobja. Znotraj- in zunajbesedilne funkcije teh pisem se skozi obdobja spreminjajo, predvsem zato, ker je pisanje pisem »oblika, ki ne le prikazuje, marveč vzpostavlja resničnost«. Pri Hieronimu vzpostavlja njegovo lastno zanesljivost in meniško gibanje nasploh, skupaj z njegovo zgodovino ter z junaki in junakinjami.
|
