Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema
(CNS), ki jo spremlja demielinizacija in posledična poškodba nevronov, ki vodi do
trajne invalidnosti pri mladih odraslih. Najpogosteje uporabljen eksperimentalni model
za preučevanje MS je eksperimentalni avtoimunski encefalomielitis (EAE), ki kaže
glavne patološke značilnosti človeške bolezni. EAE velja za vnetno bolezen in vnetje
živčevja, ki ga povzroča EAE, je natančno regulirano s purinergičnim signaliziranjem.
Različna patološka dogajanja vodijo do poškodb nevronov, sprožijo sproščanje velikih
količin ATP, ki nato drugače deluje na purinoreceptorje. Poleg tega se eksogeni ATP
odstranja s kaskadno hidrolizo z delovanjem encimske verige ektonukleotidaze. Zadnji
korak v razgradnji ATP je defosforilacija AMP v adenozin z delovanjem ekto-5'-
nukleotidaze (eN/CD73). V tem prispevku primerjamo nivoje izražanja purinergičnih
receptorjev A1R, A2AR, A2BR in A3R ter aktivnost purinergičnih encimov, ekto-5'-
nukleotidaze, adenozin deaminaze (ADA), AMPaze in ADPaze v izbranih predelih
možganov zdravih kontrolnih živali in živali na vrhuncu EAE, da bi bolje razumeli
vlogo purinergičnega signaliziranja v patofiziologiji MS.
|