Zgodovinski dogodki iz 18. in 19. stoletja imajo velik vpliv na te kraje in vplivajo na njihovo demografsko sestavo. Lokalna, regionalna in državna politika v povezavi z epidemijami, kot so gripa, norice in kolera, oblikujejo demografsko pokrajino. Na splošno sem ugotovila, da 100 let podatkov ni dovolj za oblikovanje splošnih zaključkov o demografskih trendih, sploh glede na to da časovni okvir ravno sovpada s procesom demografske tranzicije. Raziskava omogoča začetni oris zgodovinskih demografskih vzorcev, vendar bi podaljšanje časovnega okvira, hkrati pa tudi zoženje preučevanega območja, omogočilo globlji vpogled v dotičen zgodovinski problem. Ko sem primerjala demografsko raznolikost povezano z rojstvi, sem ugotovila da je število krstov na splošno enakomerno, v primeru Prvačine in Heiligenkreuz am Waasen celo v počasni, a stalni rasti. To ustreza procesu modernizacije v avstrijskem cesarstvu: ta proces ni bil tako intenziven kot bi lahko pričakovali, vendar je vsekakor prisoten – s tem pa tudi neločljivo povezana demografska tranzicija. Zato število krstov stalno narašča, prav tako število umrlih počasi, a stalno upada. Ti rezultati tako potrjujejo teorijo demografske tranzicije. Na vsa tri preučevana mesta so vplivale velike epidemije, zlasti gripe, ošpic in kolere. Medtem ko so te bolezni sledile širšim evropskim trendom, je vsaka regija ohranila svojo lastno demografsko dinamiko. Na bolezni, ki so bile pogoste med letoma 1750 in 1850, kot so driska, dizenterija, škrlatinka in tuberkuloza, so vplivali higienski in prehranski standardi habsburškega cesarstva v tem obdobju. Pri analizi podatkov, povezanih s številom smrti, se nisem soočila z večjimi izzivi. Ob koncu 18. stoletja so v župnijske knjige namreč začeli zapisovati vzrok smrti, zaradi česar je bila razlaga bolj preprosta. Svoje ugotovitve lahko razdelim v dva časovna bloka: prvega pred letom 1800, ko govorimo o prevladi ošpic in grip in drugega po 19. stoletju, ko nastopijo epidemije ošpic in kolere. V župnijskih knjigah je razvidna tudi visoka umrljivost zaradi bolezni, kot so driska, kolike, dizenterija, škrlatinka in krči. Na nekaterih območjih je bila pogostejša pojavnost določenih bolezni. V Cerknici je bila na primer pogosta astma, v Prvačini vodenica in tuberkuloza, v Heiligenkreuzu am Waasen pa gangrena in revmatizem. Te razlike je mogoče v veliki meri pripisati lokalni prehrani in geografski legi.
|