Osvajanje osmanske države konec 15. in v začetku 16. stoletja je pod svojo oblast
vzelo večino ozemlja, naseljenega s Hrvati. V hrvaških deželah, ki so spadale pod osmansko
oblast, je bil pravni položaj katoličanov zgrajen po vzoru Mohamedove ureditve tistih, ki so
spoštovali njegovo politično moč, imeli »svete knjige« in niso sprejemali islama. Osvajalec
Bosne, sultan Mehmed II., je bosanskim frančiškanom Hatišerifom podal tako imenovano
Ahdnama, s čimer jim je zagotovil osebno nedotakljivost in svobodo verske dejavnosti ter
krščanskemu prebivalstvu neovirano posedovanje lastnine in svobodo bivanja v območju
njegove oblasti. Šlo je za pragmatično dejanje, saj je bil položaj katoličanov in frančiškanov kljub zakonskim jamstvom zelo težaven. Vojne s krščanskimi, večinoma katoliškimi državami so pogosto izzvale strašno maščevanje. Pod osmansko oblastjo so bili frančiškani edini
katoliški duhovniki na njihovem območju. Čeprav so pogosto trpeli velike krivice državnih
in lokalnih otomanskih oblastnikov in se uprli prozelitskim prizadevanjem pravoslavnih škofov, so svojo dejavnost razširili tudi zunaj meja srednjeveške Bosne. Z misijonsko dinamiko
in tradicijo frančiškanov skozi stoletja so frančiškani v hrvaških deželah postali življenjsko
pomemben sestavni del Reda, ki je v službi ohranjanja katolicizma in pastoralnega dela
uspešno manevriral med zahtevami osmanske teokratske države, pravoslavnim prozelitizmom in zahtevami krščanskih držav zahodne Evrope, predvsem habsburškega cesarstva,
papeštva in Benetk.
|