L’obiettivo di questo articolo è di analizzare le diverse tipologie di gossip raccontati dagli abitanti del comune di Bol, località dell’isola di Brač. Al metodo dell’osservazione partecipante si affiancano quello delle interviste, dell’immersione totale tra i soggetti e della descrizione densa. I risultati vengono presentati rispetto alla relativa realtà sociale degli individui. Gli stessi gossip sono suddivisi in due categorie (in base alla veridicità del materiale raccolto), al fine di distinguere tra gossip moderno e postmoderno (ove quest’ultimo viene etichettato con l’appellativo di ‘cazzate’).Namen te študije je raziskati o čem teče beseda, ko ogovarjamo, in razmejiti solidarnostne skupine tistih, ki so akterji ali tarče ogovarjanja med prebivalci občine Bol na južni strani otoka Brača v srednji Dalmaciji na Hrvaškem. Uporabljena metoda je osrednja etnografska metoda opazovanja z udeležbo. Po začetnem vpogledu v vzorce in specifike družbenega vedenja je opaziti več značilnosti, skupin in scenarijev ogovarjanja. V nadaljevanju je bilo izvedenih 73 neformalnih pogovorov, ki so jim sledili polstrukturirani intervjuji in globoko druženje s 36 udeleženci, od katerih jih je bilo 16 mlajših od 35 let in 8 starejših od 70 let. Vzorec je obsegal 14 žensk in 22 moških. Zbrano gradivo je nadalje kontekstualizirano z relevantnimi fragmenti splošne družbene teorije in uporabnimi interpretativnimi posegi socialne in kulturne antropologije. Metoda gostobesednega opisa je uporabljena za dodatno ponazoritev gradiva. Članek predstavi lokalno specifično taksonomijo družbenih skupin s svojo nomenklaturo: »tu rojeni«, furešti, vlaji, uhljebi, Filipinci in turisti. V kontekstu ogovarjanja so predstavljene značilnosti spola, moralne filozofije ter generacijske značilnosti. Ugotovljeno je, da se ogovarjanje mladih epistemološko razlikuje od staromodnega ogovarjanja, ker v to vnaša postmoderne značilnosti bulšit dejavnosti par excellence.
|
