izpis_h1_title_alt

Prompt Engineering in User Interface Development
ID Delić, Faris (Author), ID Lavbič, Dejan (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,98 MB)
MD5: 035AE42B87178384E5B3487B052F91E6

Abstract
This diploma thesis addresses the growing demand for efficient software development processes in the era of Artificial Intelligence (AI). A systematic approach called Prompt Engineering involves designing and refining prompts to optimize AI-driven code generation. My approach leverages AI models to generate user interface (UI) code for web applications, significantly reducing development time and improving code quality. The thesis evaluated and compared leading LLMs in today’s world (ChatGPT, Gemini, and Phind), while providing them with prompts of varying quality. The models were tasked with creating a website for displaying information about countries of the world. The best performance was shown by ChatGPT, which excelled at every level of prompt quality. The takeaway is that Phind and Gemini require more prior knowledge to be used effectively, while ChatGPT generates better results even when users are not completely certain about what they need. Furthermore, citing sources by Phind and Gemini is commendable but is in fact the only advantage these two models have over ChatGPT. The results indicate that the use of AI, specifically LLMs, can significantly improve performance and efficiency in user interface development, especially if the user has prior knowledge.

Language:English
Keywords:Artificial intelligence, Prompt engineering, User interface, Large language models, Code quality, Software development
Work type:Bachelor thesis/paper
Typology:2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:FRI - Faculty of Computer and Information Science
Year:2024
PID:20.500.12556/RUL-161083 This link opens in a new window
COBISS.SI-ID:211168003 This link opens in a new window
Publication date in RUL:06.09.2024
Views:246
Downloads:33
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:Slovenian
Title:Hiter inženiring pri razvoju uporabniškega vmesnika
Abstract:
Na hiter razvoj metodologij za razvoj programske opreme je vplival napredek umetne inteligence (UI) in strojnega učenja. Te tehnologije so uvedle novo obdobje avtomatizacije, inovacij in učinkovitosti pri kodiranju. Ta naloga raziskuje rastoče področje inženiringa pozivov, ključnega elementa pri izkoriščanju velikih jezikovnih modelov za izboljšanje razvoja uporabniških vmesnikov. Z optimizacijo pozivov lahko razvijalci izkoristijo moč umetne inteligence za generiranje visokokakovostne kode, s čimer poenostavijo razvojni proces in izboljšajo funkcionalnost končnih izdelkov. Sposobnost umetne inteligence, da obdeluje velike količine podatkov, se iz njih uči in izvaja naloge z natančnostjo, jo je postavila kot ključno komponento v sodobnem razvoju programske opreme. Pojav velikih jezikovnih modelov, kot so ChatGPT, Gemini in Phind, je še dodatno povečal to področje z omogočanjem avtomatiziranega generiranja kode za kompleksne elemente uporabniškega vmesnika. Ta sposobnost ne zmanjšuje obremenitev razvijalcev in spodbuja inovacije z omogočanjem bolj kompleksnih oblik uporabniškega vmesnika. Glavni cilj diplomske naloge je sistematično oceniti sposobnosti različnih modelov umetne inteligence pri generiranju natančne in optimizirane kode za uporabniške vmesnike. Raziskava si prizadeva: primerjati zmogljivost vodilnih velikih jezikovnih modelov v različnih scenarijih razvoja uporabniškega vmesnika, oceniti prilagodljivost modelov umetne inteligence na različne strukture in kakovosti pozivov in ponuditi vpogled v potencialna izboljšanja v procesih razvoja programske opreme z integracijo umetne inteligence. Ta naloga zajema širok spekter tem, povezanih z razvojem uporabniškega vmesnika, ki ga vodi umetna inteligenca. Obseg vključuje podrobno analizo izbranih modelov umetne inteligence in njihovih edinstvenih lastnosti, primerjavo zmogljivosti teh modelov pri generiranju kode za komponente uporabniškega vmesnika različnih kompleksnosti, raziskovanje izzivov in omejitev, s katerimi se razvijalci srečujejo pri uporabi umetne inteligence v razvoju uporabniškega vmesnika in priporočila za prihodnja raziskovanja in praktične uporabe umetne inteligence na tem področju. Metodologija raziskave, vključuje natančen izbor modelov umetne inteligence in eksperimentalno nastavitev, zasnovano za celovito oceno njihovih sposobnosti. Postopek vključuje: izbiro ChatGPT, Gemini in Phind kot glavnih modelov za oceno, na podlagi njihove široke uporabe v industriji, oblikovanje pozivov z različnimi stopnjami specifičnosti in podrobnosti za testiranje prilagodljivosti modelov, razvoj prototipne aplikacije za implementacijo in testiranje generirane kode v realnem svetu in priprava meril za ocenjevanje, vključno z natančnostjo sintakse, berljivostjo kode, prilagodljivostjo in splošno uporabniško izkušnjo. Rezultati izvedenih eksperimentov nudijo dragocene vpoglede v zmogljivost modelov umetne inteligence: ChatGPT je pokazal izjemno sposobnost pri generiranju kode za uporabniški vmesnik, obvladovanje pozivov različnih kakovosti brez težav. Robustni algoritmi in zmožnosti globokega učenja so mu omogočili ustvarjanje natančne in funkcionalne kode, celo v kompleksnih scenarijih. Zmožnost modela, da interpretira in odgovori na nejasne pozive, je bila še posebej opazna, kar poudarja njegovo prilagodljivost v aplikacijah. Gemini in Phind, čeprav sposobna generiranja natančne kode, sta zahtevala bolj podrobne in specifične pozive za dosego optimalnih rezultatov. Njuna zmogljivost poudarja pomen kakovosti pozivov v razvoju uporabniškega vmesnika, ki ga vodi umetna inteligenca. Razvijalci morajo imeti temeljito razumevanje funkcionalnosti in omejitev modelov, da bi maksimizirali njihov potencial. Ugotovitve te raziskave imajo pomembne posledice za področje razvoja\\ uporabniških vmesnikov. Uspešna integracija umetne inteligence, še posebej velikih jezikovnih modelov, v razvojni proces lahko revolucionira tradicionalne prakse kodiranja, ter jih naredi bolj učinkovite in uspešne. Vendar pa izzivi, povezani z inženiringom pozivov, in različna zmogljivost različnih modelov poudarjajo potrebo po nenehnem izboljševanju tehnologij umetne inteligence. Študija nakazuje, da se morajo razvijalci prilagoditi novim metodologijam in orodjem, da bi v celoti izkoristili zmožnosti umetne inteligence. Razumevanje odtenkov različnih modelov umetne inteligence in njihovih zahtev je ključnega pomena za uspešno izvajanje.\\\\ Ker se tehnologija umetne inteligence še naprej razvija, obstaja ogromno potenciala za nadaljnje napredke v inženiringu pozivov in razvoju uporabniškega vmesnika, ki ga vodi umetna inteligenca. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na izpopolnjevanje modelov umetne inteligence, izboljšanje kakovosti pozivov in raziskovanje novih aplikacij v različnih domenah razvoja programske opreme. Na koncu ta naloga izpostavi transformativni potencial umetne inteligence pri razvoju uporabniškega vmesnika. Uspeh ChatGPT in vpogledi, pridobljeni z Geminiem in Phindom, prikazujejo izvedljivost in izzive integracije umetne inteligence v delovne tokove razvoja programske opreme. Ker se področje še naprej razvija, so nadaljnje raziskave in razvoj ključni za odprtje popolnega potenciala umetne inteligence v razvoju uporabniškega vmesnika. Prihodnje študije bi se morale osredotočiti na odpravo omejitev, identificiranih v tej raziskavi, raziskovanje novih modelov in tehnik ter širitev aplikacij umetne inteligence v širšem kontekstu razvoja programske opreme. S poudarkom na teh področjih lahko skupnost za razvoj programske opreme nadaljuje z inovacijami in izboljšavami, kar bo na koncu pripeljalo do bolj učinkovitih, uspešnih in uporabnikom prijaznih programskih izdelkov.

Keywords:Umetna inteligenca, Inženiring pozivov, Uporabniški vmesnik, Veliki jezikovni modeli, Kvaliteta kode, Razvoj programske opreme

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back