Človekova interakcija z naravnimi elementi dela vodo, zrak, zemljo/ prst in ogenj inherentno politične. Dostop do elementov in ravnanje z njimi povzroča temeljne krivice in neenakosti med živimi bitji, prinaša pa tudi priznanje njihovega pomena za blaginjo človeških družb in ekosistemov. Avtorica z uvidi v ustrezno analogno literaturo teoretizira elementalno politiko, elementalno demokracijo, elementalno pravičnost in elementalno državljanstvo. Na podlagi študije primera preteklih in sodobnih elementalnih politik v Posočju in zgodovinskega primorskega naravoverstva zagovarja nujnost temeljite refleksije naravnih elementov, predvsem njihove celostnosti, v luči njihove potencialne pravne in politične subjektivizacije. Slednjo bi bilo moč doseči s transformacijo elementalnega besednjaka in kolektivnega imaginarija, ki jo navdihujejo ontologije naravnih kultur in sodobne teorije glokalizma.
|