V referatu bodo na osnovi razumevanja večfunkcijskosti knjižnega jezika kot ene od njegovih konstitutivnih komponent analizirani skladenjski opisi in ob njih navedeni primeri v aktualnih slovnicah hrvaškega in slovenskega jezika. Ob tem bova teoretično poskušali prikazati možnosti za določitev kriterijev pri razlikovanju značilnosti posamezne funkcijske zvrsti na ravni stavka in povedi. Cilj referata je pokazati, kako se v navedenih slovnicah prikazuje funkcijskozvrstna členitev knjižnega jezika, in presoditi, v kolikšni meri je v njih eksplicitno in/ali implicitno predstavljena razlika v normativnem statusu nekaterih, predvsem skladenjskih rešitev, ki so odvisne od pripadnosti določeni jezikovni zvrsti. Posebej se bova ukvarjali z zastopanostjo praktičnosporazumevalnega jezika pri navedenih slovničnih primerih, ki ilustrirajo jezikovno pravilnost. V tem kontekstu bova opozorili na nesorazmerje med razširjenostjo govorjenega diskurza v jezikovni dejavnosti in dejstvom, da je le-ta v slovničnih opisih skorajda popolnoma zanemarjen.
|
