Referat se ukvarja s pogovornimi, nestandarnimi prvinami, ki prehajajo v različne subkode naravnih slovanskih jezikov. Avtor poskuša oblikovati splošna pravila, ki se tičejo omenjenega pojava. Demokratizacija družbe se zrcali v naravnih jezikih v obliki pospešenega naraščanja doslej hermetične znanstvene terminologije (ki je bila pred tem omejena le na določene subkode). Za očiten dokaz tega pojava imamo lahko porast t. i. internacionalizmov, tj. strokovnih terminov grškega ali latinskega porekla. Po drugi strani se raba kolokvializmov uveljavlja z njihovim "neposrednim" sprejemom v jezik računalniške komunikacije. Prezreti tudi ni mogoče vpliva t. i. novoreka. Njegove sledi lahko opazujemo v vseh slovanskih jezikih. Kot dokaz nagnjenosti k hiperkorektnosti lahko razumemo izrazito podobnost med t. i. elkanjem v slovenščini in redukcijo soglasnika - v poljščini (da bi se izognili narečnemu izgovoru naglašenega u pred samoglasnikom). Kot morfološki primer lahko navedemo sorodnost (v poljščini pogoste) povsem slovanske pripone -nik z grško -ik in sklanjanje po njeni paradigmi, da postane izraz nekako bolj "ličen".
|
