Doktorska disertacija obravnava vprašanje tržne vzdržnosti demokratičnih oziroma na zaposlene osredinjenih podjetij (ZOP). Raziskujemo vprašanje, ali in pod kakšnimi pogoji organizacijske strukture lahko ZOP dosegajo dolgoročno vzdržnost v tržnem gospodarstvu. V ekonomski literaturi se pogosto predvideva, da ZOP niso učinkovita in konkurenčna konvencionalnim podjetjem (vprašanje ekonomske vzdržnosti). Pogosto se kritika je tudi, da ZOP ne zmorejo dolgoročno ohranjati na zaposlene osredinjene organizacijske oblike, kar pomeni, da se v tržnem gospodarstvu prej ali slej preoblikujejo v konvencionalna podjetja (vprašanje organizacijske vzdržnosti). Naša raziskava se osredotoča na odnos med tržno vzdržnostjo in organizacijsko strukturo, po kateri se med seboj razlikujejo ZOP modeli. Preučujemo štiri pomembne modele ZOP (jugoslovansko samoupravno podjetje, lesne zadruge, ESOP podjetja in Mondragon zadruge), ki so bili izbrani prav z namenom, da omogočijo uvid v ključne izzive tržne vzdržnosti. V raziskavi smo uporabljali sekundarno raziskovalno metodo, ki nam je omogočila vpogled v že obstoječe raziskave na relevantnem področju (teoretične in empirične), za katerega ugotavljamo, da še ni bilo pregledno in sistematično analizirano. Glavni cilj raziskave je analizirati odnos med organizacijsko strukturo in tržno zdržnostjo, preučiti, ali lahko ZOP dosegajo primerljive stopnje tržne vzdržnosti in identificirati elemente organizacijske strukture, ki pozitivno vplivajo na vzdržnost. Raziskava ima akademski in praktični prispevek. Sistematizira obstoječe znanje v literaturi in na podlagi kritine analize obstoječih debat kreira novo znanje glede tržne vzdržnosti ZOP. Hkrati s priporočili glede organizacijske strukture informira bolj praktično delo na področju ZOP, kot sta politično delo in implementacija na zaposlene osredinjenih struktur v podjetjih.
|