Dobro pripravljeni učitelji imajo znanje, spretnosti in pedagoške tehnike, potrebne za zagotavljanje visokokakovostnega pouka, vzpostavitev vključujočega učnega okolja in za spodbujanje učenja. Eden od pomembnih vidikov učenja fizike je razvijanje razlag fizikalnih pojavov.
Številne raziskave na področju naravoslovja in matematike so preučevale, kako pred in med službovanjem (osnovna/srednja/srednja šola) učitelji razlagajo in odgovarjajo na razlage učencev, vendar nobena ni bila osredotočena izključno na učitelje fizike. Ta študija želi zapolniti to vrzel s študijem, kako učitelji fizike razlagajo in se odzivajo na razlage učencev. Raziskali smo odgovore bodočih in aktivnih učiteljev fizike na pisne razlage učencev glede izbire odgovorov na ne-tradicionalni problem, ki vključuje gibalno količino in energijo. Anketa, ki so jo izvedli učitelji udeleženci, je vključevala navedbo problema in štiri razlage učencev. Udeleženci so bili naprošeni, da opišejo, kaj so po njihovem mnenju prednosti in slabosti učenčeve razlage, ter da podajo odgovor temu učencu.
Za analizo odgovorov, ki so jih posredovali udeleženci, smo razvili shemo kodiranja z uporabo ogrodja Content Knowledge for Teaching Energy (CKT-E) in na podlagi odgovorov strokovnjakov. Natančneje, uporabili smo komponento okvira CKT-E, imenovano Tasks of Teaching. Primerjali smo, kaj so strokovnjaki in udeleženci napisali za vsako od kod, in količinsko opredelili razlike med njihovimi odgovori s številčnimi ocenami za vsako od kod (0, 1 ali 2).
Naše ugotovitve so bile podobne tako za delno napačne kot za večinoma pravilne razlage učencev. Na splošno so naše ugotovitve pokazale, da so bili udeleženci razmeroma uspešni pri prepoznavanju produktivnih in nepravilnih/problematičnih vidikov učenčevega utemeljevanja. Čeprav so bile povratne informacije, ki so jih posredovali udeleženci, nekoliko pomanjkljive, saj so se običajno osredotočale le na en vidik učenčevega utemeljevanja, namesto da bi se osredotočile na pravilne in nepravilne/problematične elemente, pa so odzivi udeležencev učencu na splošno vključevali spodbujanje v metakognicijo. Poleg tega smo ugotovili, da so bili udeleženci uspešnejši pri izpostavljanju prepoznanih problematičnih elementov kot pri nadgrajevanju produktivnih idej učencev.
Vendar pa moramo opozoriti, da so se naše ugotovitve pri različnih skupinah udeležencev razlikovale. Skupina aktivnih učiteljev, ki so prostovoljno sodelovali v rednih razpravah na družbenih omrežjih, osredotočenih na študenta osredinjen pristop poučevanja, je pri večini kodiranih elementov pokazala boljše rezultate kot druge skupine aktivnih učiteljev. Ta ugotovitev nakazuje, da bi lahko usmerjen profesionalni razvoj poleg izkušenj s poučevanjem vplival na to, kako se aktivni učitelji odzivajo na učenčeve ideje. Presenetljivo pa so bili odzivi nekaterih skupin študentov-bodočih učiteljev, slušateljev študijskega programa s poudarkom na razvoju spretnosti, kot je poslušanje učencev in podajanje povratnih informacij o njihovih idejah, pogosto primerljivi in včasih boljši od odzivov aktivnih učiteljev. To kaže, da lahko ne le z izkušnjami s poučevanjem in profesionalnim izpopolnjevanjem, temveč tudi s skrbno oblikovanimi študijskimi programi za izobraževanje učiteljev pomagamo bodočim učiteljem, da se naučijo produktivno odzivati na razlage učencev.
|