Namen: Oceniti držo stopala in gibljivost kolčnega sklepa pri vrhunskih rokometnih in nogometnih igralcih in raziskati mogoče povezave med temi merami. Metode: Primerjali smo razlike v povprečnem indeksu drže stopala (FPI) ter pasivnega obsega giba zunanje (ZR) in notranje rotacije (NR) rotacije kolka med tremi skupinami moških preiskovancev (17 rokometašev, 17 nogometašev in 16 gibalno netreniranih). Za ugotavljanje razlik povprečji med skupinami smo uporabili test Kruskal-Wallis in jih naknadno parno primerjali z U-testom Mann-Whitney. Za analizo povezanosti spremenljivk je bil uporabljen Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati: Ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v povprečnem FPI (p > 0,05) med skupino nogometašev (1,3 ± 2,9), rokometašev (0,7 ± 2,1) in kontrolno skupino (1,7 ± 2,5). Prav tako nismo ugotovili pomembne razlike med skupinama glede ob-sega giba ZR kolka. Nasprotno pa smo pri nogometaših (30,6° ± 5,3°) opazili značilno manjši (p < 0,05) obseg giba NR kolka v primerjavi z rokometaši (41,0° ± 8,1°) in kontrolno skupino (41,1° ± 6,4°). Šibko pozitivno korelacijo smo zaznali le med FPI in obsegom giba NR kolka pri nogometaših (ρ: 0,36, p = 0,035). Zaključki: Rokometaši in nogometaši kažejo težnjo po manj proniranih stopalih v primerjavi s športno netreniranimi posamezniki, vendar so razlike neznačilne in srednje vrednosti FPI še vedno znotraj mej normalne oblike stopal. Zdi se, da je pri nogometaših obseg notranje rotacije kolka zmanjšan ter šibko, vendar značilno in pozitivno povezan z vrednostjo FPI, kar bi bilo v prihodnje smiselno podrobneje proučiti.
|