Članek skuša ocenjevati prevajalsko kvaliteto Trubarja na področju svetopisemskih besedil skozi analizo odvisnosti in odklona njegova prevoda od izvirnika. Ugotavljam, da je bil osnovni vir Trubarjevega prevoda Luthrov nemški prevod, toda občasno je Trubar uporabljal tudi dva latinska prevoda - Vulgato in prevod Erazma Rotterdamskega. Glavno načelo Trubarjevega prevajanjaje bilo od besede do besede, od katerega pa je občasno odstopal iz jezikovno sistemskih in stilističnih razlogov. V celoti je ohranil skladenjskostrukturo izvirnika, z izjemo glagolskega položaja. Vendar je ohranjanje morfemne strukture izvirnika (kalkiranje) mnogo bolj značilno za glagol kakor za samostalnike. Samostalniki in predlogi so v prevodu leksikalnostabilni, glagol pa je v številnih primerih preveden brez identičnosti, enako tudi prislov, veznik in členek. Trubarjev prevod lahko ocenjujemo kot natančen in ustrezen, čeprav ne brez variabilnosti.
|
