Ker raziskovalna integriteta ni nekaj ločenega od raziskovanja, ampak njen sestavni del, jo je treba vključiti v usposabljanje na področju raziskovanja. Obstaja pa več ovir v povezavi s sodobnim izobraževanjem o raziskovalni integriteti. Da bi jih odpravili, smo razvili kompetenčni profil za poučevanje in učenje raziskovalne integritete, ki temelji na štirih predpostavkah: 1) vključiti vse stopnje študija (dodiplomski, magistrski in doktorski študij); 2) vključiti raziskovalno integriteto v raziskovanje; 3) obravnavati vprašanja raziskovalne integritete v kontekstualno specifičnih praksah; 4) posebno pozornost nameniti »sivi coni« ali spornim raziskovalnim praksam. Da bi ocenili veljavnost vsebine kompetenčnega profila in ugotovili, ali so potrebne njegove prilagoditve, smo kompetence v profilu prevedli v postavke merilnega instrumenta (vprašalnika) in izvedli raziskavo med študenti Univerze v Ljubljani. Raziskava nam je omogočila naslednje: 1) pridobiti informacije o odnosu študentov do vprašanj raziskovalne integritete; 2) analizirati razlike v tem odnosu med študenti dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija; 3) statistično potrditi kompetenčni profil in predlagati morebitne izboljšave. Rezultati so pokazali naslednje: 1) študentje se zelo dobro zavedajo vprašanj raziskovalne integritete, saj so pri vseh ocenjenih postavkah dosegli visoke rezultate. Kljub temu je bilo nekaj odstopanj pri nižjih ocenah, zlasti v povezavi z vprašljivimi raziskovalnimi praksami, kar potrjuje našo domnevo, da so vprašanja »sive cone« tista, ki jih je treba v sodobnem izobraževanju o raziskovalni integriteti še posebej obravnavati in jim nameniti posebno pozornost; 2) razlike v stališčih študentov dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija so pokazale, da so se študentje višje stopnje bistveno bolj zavedali vprašanj integritete kot študentje nižje stopnje, kar nakazuje, da bi bilo treba vprašanjem raziskovalne integritete nameniti posebno pozornost že na ravni dodiplomskega študija; 3) merske značilnosti so pokazale, da je bila zanesljivost vprašalnika zelo visoka, kar kaže na dobro splošno strukturo kompetenčnega profila. Tudi analiza glavnih komponent je potrdila strukturo kompetenčnega profila (vrednote in načela, raziskovalna praksa, objava in razširjanje ter kršitve). Analiza pa je pokazala tudi, da se podstruktura štirih glavnih področij profila ni povsem ujemala z rezultati faktorske analize, kar kaže, da bi bilo treba ponovno razmisliti o razporeditvi kompetenc v kompetenčnem profilu, zlasti na področju raziskovalne prakse. Nedavni razvoj na področju raziskovalne integritete prav tako kaže, da bi bilo treba kompetenčni profil posodobiti z vprašanji glede vpliva umetne inteligence na raziskovalno integriteto.
|