Naloga raziskaije vlogo BIM v arhitekturni praksi, pri čemer poudarja njegovo identiteto kot metodologijo, ki se osredotoča na optimizacijo delovnih procesov bolj kot na ustvarjalni proces. Navkljub transformativnemu potencialu BIM ostaja velik izziv, kako narediti BIM bolj privlačen za arhitekte in druge projektante? Pri tem je pomembno, da presodimo in izboljšamo načrtovalska orodja. BIM vnaša korenite spremembe v arhitekturno načrtovanje z usmerjanjem delotokov, spodbujanjem nove ustvarjalnosti in k stalnemu napredku arhitekturne in inžeriske stroke ter izvedbe. Za raziskovalne metode sem opravil participativno raziskavo v sodelovanju z Dekleva Gregorič arhitekti, priznanim slovenskim arhitekturnim birojem v Ljubljani, pri čemer sem raziskoval njihov prehod na BIM s študijami primerov realnih porjektov. Pomen teh primerov je relevanten tudi za druge arhitekturne prakse, vključno z implementacijo BIM, integracijo vizualizacije znotraj okolja BIM kot vizualne podpore odločanj in manjši arhitekturni natečaj sam. Osnovni cilj raziskave je pokazati, kako lahko implementirani delotoki izboljšajo procese in rezultate načrtovanja ter hkrati obravnavajo izboljšave v prihodnosti. S temi izboljšavami bi bila orodja BIM bolj privlačna in izboljšali bi lahko lahko potek projektiranja. Ciljna skupina teh izboljšav vključuje arhitekturne biroje, arhitekte, uporabnike, razvijalce opreme BIM in študente. Končni cilj je preoblikovati pristop k arhitekturnemu načrtovanju z večjim izkoristkom zmogljivosti BIM, z višjo stopnjo optimizacije, racionalizacije in boljšim sodelovanjem pri arhitekturnem načrtovanju.
|