Gradbeni sektor je odgovoren za velik delež porabe energije in ima posledično znaten vpliv na okolje, zato je ena izmed prioritet načrtovalcev tudi izboljšava in optimizacija energijske učinkovitosti stavb. Vendar pa je načrtovanje energijsko učinkovitih stavb kompleksen proces, kar pogosto pomeni, da projektanti ta vidik pri načrtovanju spregledajo. Številka razpoložljiva orodja se v glavnem osredotočajo na analizo energijske porabe v zaključnih fazah načrtovanja, ne v zgodnjih, konceptualne fazah, ko se sprejemajo ključne odločitve, ki vplivajo na energijsko učinkovitost stavbe. Posledično je bistveno poenostaviti začetne faze načrtovanja. Tu se izkaže BIM (angl. Building Information Modelling) kot močno orodje, ki preoblikuje celotno gradbeno industrijo, saj lahko s pomočjo orodij BIM za avtomatizacijo načrtovalci lažje ustvarijo energetsko učinkovite in optimizirane stavbe. Namen te naloge je raziskati raznolike uporabe različnih tehnik avtomatizacije BIM za potrebe optimizacije projektnih rešitev in energijske učinkovitosti. Naloga si prizadeva ugotoviti in oceniti potencialne prednosti integracije avtomatizacije BIM tekom faze načrtovanja z namenom povečati energijske učinkovitosti stavb. Raziskava je uporabila več kvantitativnih in kvalitativnih metodologij. Metodologija je strjena v tri ključne faze: analiza metodologij iz prejšnjih študij, izbira osnovnega primera za študijo in pregled predlaganih delovnih tokov avtomatizacije. Osnovni primer, izbran za študijo primera, je enostavna stavba, ki jo je avtor naloge zasnoval z namenom testiranja različnih delovnih tokov. Raziskava zajema tri metodološke ravni avtomatizacije. Prva raven vključuje uporabo ročnega dela, ki poleg časovne potratnosti in nagnjenosti k nastopu človeških napak omejuje možnost proučevanja različnih variant projektnih rešitev. Druga raven se osredotoča na uporabo delovnih tokov, ki vključujejo vizualno programiranje. Izkaže se, da se zgolj zanašanje na vizualno programiranje morda ne zadošča za celovito avtomatizacijo. Kot dobra rešitev za povečanje učinkovitosti in pospešitev delovnega procesa se pojavi integracija tekstovnega programiranja znotraj vizualnega programiranja. Zadnja, tretja raven vključuje kombinacijo vizualnega in tekstualnega programiranja, konkretneje uporabo programskega jezika Python. Ta delovni tok se osredotoča na v celoti avtomatizirano generiranje različnih variant projektnih rešitev, izvoz v datotečni format gbXML, optimizacijo in analizo podatkov. Programski jezik Python se izkaže za zelo zmogljivega z vidika avtomatizacije in analize podatkov, saj omogoča hitro in natančno generiranje velikega števila variantnih rešitev. Rezultati opravljene študije tvorijo predlagani delovni tok za avtomatizacijo optimizacije projektnih rešitev v zgodnjih fazah načrtovanja. Čeprav so omejitve zaradi uporabe zaprto kodnih programskih orodij še vedno prisotne, postaja vloga programiranja v procesu načrtovanja vse pomembnejša, saj omogoča neoviran dostop do informacij za potrebe sprejemanja informiranih odločitev.
|
