V prispevku proučujemo raznolikost branj likovnih del v raznorodnih kontekstih. Obravnavamo primer Mednarodnega grafičnega bienala (MGB) ter kulturne likovne povezave Indije in Socialistične federativne republike Jugoslavije v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Zanimajo nas vezi med indijskimi umetniki na MGB, pa tudi sistemska ureditev izmenjave kulturnih dogodkov SFRJ z Indijo in MGB, ki priča o raznolikih kodih vizualne pismenosti. Ob primeru sodelovanja indijskega grafika Krishne Reddyja na MGB, ki je na bienale skoraj gotovo prišel prek zahodnega sveta umetnosti in pri tem odprl pot mnogim sorojakom ter razkrivanju drugih, institucionalnih poti z Indijo (npr. Lalit Kala akademija), ki so težile k vizualni dekolonializaciji, skušamo ugotoviti, kako so jugoslovanski kulturni sporazumi in programi vplivali na postopke likovnih izmenjav med Indijo in SFRJ ter kako se je to odrazilo na danem primeru na ravni postopkov vabljenja, razstavljanja in recepcije del indijskih umetnikov.
Prispevek temelji na preučevanju arhivskega gradiva Arhiva Jugoslavije, Arhiva Republike Slovenije in arhiva Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani ter dosedanje literature. Najobsežnejši del gradiv prihaja iz Arhiva Jugoslavije v Beogradu, kjer je obdelan večji del fonda Zveznega sveta za izobraževanje in kulturo 1967–1971 (AJ 319) in fonda Zvezne komisije za kulturne stike s tujino 1953–1971 (AJ 559). Teza raziskave je, da kulturne politike SFRJ na ravni likovne umetnosti, vizualne pismenosti, ki bi gradila povsem lastno kulturno politiko, temelječo na protiimperializmu in dekolonializaciji, politiki nevmešavanja in miroljubni koeksistenci ter jugoslovanskem samoupravljanju, v praksi ni moč zares zaslediti v dejavnostih organizacij likovne in vizualne umetnosti; da so bila torej branja vizualnih kodov zahodnocentrična oziroma je bil vpliv gibanja neuvrščenih majhen, celo v primeru MGB, ki je bil cenjen predvsem zaradi združevanja umetnosti vseh delov sveta, a se je v resnici, kot obravnavani indijski umetnik Krishna Reddy, napajal predvsem pri zahodnem modernizmu in njegovem vizualnem kodu.
|