Glive razkrojevalke povzročijo trohnobe, zaradi katerih les izgubi vrsto elasto-mehanskih lastnosti. To je mogoče zaznati že takrat, ko izgube mase lesa, zaradi razkroja, še ni mogoče gravimetrično določiti. Posebno težko je zaznati začetni razkroj, saj je izguba elasto-mehanskih lastnosti močno odvisna od heterogenosti in variabilnosti lesnih vrst. V tej raziskavi sta bili uporabljeni lesni vrsti, ki sta predpisani v več standardih za določanje odpornosti lesa proti glivam razkrojevalkam in sicer, navadna bukev (Fagus sylvatica L.) in beljava rdečega bora (Pinus sylvestris L.). Vzorci dimenzije 10 × 5 × 20 mm3 so bili inkubirani z glivami bele (Trametes versicolor) in rjave (Coniophora puteana) trohnobe ter kombinacijo gliv mehke trohnobe (suspenzija gliv) v več časovnih intervalih. Po inkubaciji sta bili določeni vsebnost vlage in relativna izguba mase. High-Energy Multiple Impact (HEMI) – test je zanesljiv pri zaznavanju začetnih stopenj razkroja, zato so bili vzorci testirani in jim je bila določena stopnja strukturne celovitosti (Resistance to Impact Milling) glede na izgubo mase. Izguba strukturne celovitosti je bila primerjana z izgubami drugih mehanskih lastnosti (Impact Bending Strength, Modulus of Rupture) v odvisnosti od izgube mase. Z digitalnim mikroskopom so bili testirani vzorci lomov po HEMI – testu. Vzorcem so bile z DVS (Dynamic Vapor Sorption) metodo določene sorpcijske lastnosti.
|