izpis_h1_title_alt

El viaje en la Edad Media y la descripción de lo (des)conocido: Andanzas y viajes de Pero Tafur
ID Vidmar, Cita (Author), ID Šabec, Maja (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,64 MB)
MD5: E1A77585443BF98705C742C651BB6C80

Abstract
Los libros de viajes medievales son un tema que se empezó a estudiar con más interés en las últimas dos décadas del siglo XX. En la actualidad existe una vasta producción de estudios tanto historiográficos como teórico-literarios que tratan este género. Uno de los investigadores más importantes es Miguel Ángel Pérez Priego que, entre otras cosas, propuso una lista de elementos constituyentes de cada libro de viajes. Otros filólogos han estudiado otros aspectos de los relatos de viajes medievales, destacando posibles clasificaciones que se basan en dos criterios: el motivo del viaje y la (ir)realidad del viaje. También han fijado la diferenciación entre el relato de viajes y la literatura de viajes, teniendo en cuenta que el primero describe una experiencia directa del viaje, y la segunda, una experiencia ficticia. La narrativa de viajes es un género que estaba presente a lo largo de toda la Edad Media en Europa y España; algunas obras obtuvieron un verdadero éxito entre los lectores. El género alcanzó su apogeo en la Península ibérica en el siglo XV, período de la transición entre la Edad Media y el Renacimiento. En este siglo, concretamente en 1454, el viajero español Pero Tafur escribió la obra Andanzas y viajes en la que describió su viaje, emprendido entre 1436 y 1439, por Europa y partes de Asia occidental y el norte de África. El motivo principal del viaje fue el deseo personal de ver y experimentar el mundo. Durante el periplo, el español se encontró con una nueva realidad, desconocida tanto para él como para sus lectores. A través de las descripciones trata de acercarla al público, lo que a menudo resulta ser un trabajo exigente. El método más eficaz para describir el mundo es la comparación entre un concepto desconocido y una imagen familiar que el escritor considera conocida también por los lectores. Otro procedimiento es relacionar el espacio desconocido con una historia conocida. En la mayoría de los casos se trata de cuentos mitológicos con los que el autor no solo demuestra su conocimiento de la Antigüedad Clásica, sino que esto es también un recurso para acercar a los lectores los lugares de los que habla. Con descripciones premeditadas Tafur expresa también su actitud sobre el mundo que descubre a lo largo del viaje. En la obra no solo destaca los lugares que ha recorrido, sino que también se prestigia a sí mismo como personaje histórico que estuvo en contacto con las autoridades más importantes de aquel entonces y que participó en los acontecimientos más decisivos del siglo XV.

Language:Spanish
Keywords:Pero Tafur, Andanzas y viajes, Edad Media, viaje, descripción, libros de viajes
Work type:Master's thesis/paper
Organization:FF - Faculty of Arts
Year:2023
PID:20.500.12556/RUL-146927 This link opens in a new window
Publication date in RUL:16.06.2023
Views:754
Downloads:36
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:Slovenian
Title:Potovanja v srednjem veku in opisovanje (ne)znanega: Andanzas y viajes Pera Tafurja
Abstract:
Srednjeveške potopisne knjige so tema, ki so jo v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja začeli preučevati z večjim zanimanjem. Danes obstaja obsežna produkcija tako zgodovinskih kot literarnih študij, ki se ukvarjajo s to zvrstjo. Med najpomembnejšimi raziskovalci je Miguel Ángel Pérez Priego, ki je med drugim sestavil seznam elementov, ki so skupni vsem potopisom. Drugi filologi so preučevali še druge vidike srednjeveških potopisov, ki so lahko osnova za različne klasifikacije ‒ te so postavili glede na dva kriterija: motiv potovanja in (ne)resničnost potovanja. Vzpostavili so tudi razlikovanje med potopisno pripovedjo (relato de viajes) in potopisno literaturo (literatura de viajes), pri čemer prva opisuje neposredno izkušnjo potovanja, druga pa fiktivno. Potopisi v so bili v evropskem in španskem prostoru prisotni skozi celoten srednji vek, nekateri med njimi so poželi pravi uspeh med bralci. Zvrst je na Iberskem polotoku vrh dosegla v 15. stoletju, v obdobju prehoda med srednjim vekom in renesanso. V tem stoletju, natančneje leta 1454, je španski popotnik Pero Tafur napisal delo Andanzas y viajes, ki opisuje njegovo potovanje med leti 1436 in 1439 po Evropi ter delih zahodne Azije in severne Afrike. Glavni motiv potovanja je bila osebna želja videti in doživeti svet. Španec se med potovanjem sreča z novo resničnostjo, ki je njemu in njegovim bralcem neznana. Prek opisov jo želi približati publiki, to pa je pogosto pravi izziv. Za najbolj učinkovit način se je izkazala primerjava med neznanim in znanim konceptom ‒ slednji temelji na podobah, za katere avtor meni, da so znane tudi bralcem. Drugi način je povezovanje neznanega prostora z znano zgodbo. V večini primerov gre za mitološke pripovedi, s katerimi avtor ne dokaže le poznavanja antičnega izročila, temveč tudi približa bralcem kraje, o katerih piše. Tafur s premišljenimi opisi izraža tudi svoj odnos do sveta, ki ga odkriva med potovanjem. V delu ne poudarja le krajev, ki jih je prepotoval, temveč tudi svoj status in ugled; med potovanjem se je srečal z najpomembnejšimi avtoritetami tistega časa in bil priča najbolj odločilnim dogodkom 15. stoletja, in se tako povzdigne na raven zgodovinske osebnosti.

Keywords:Pero Tafur, Andanzas y viajes, srednji vek, potovanje, opisovanje, potopis

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back