V magistrski nalogi raziskujemo izkušnje nosečnosti in poporodnega obdobja pri ženskah v času pandemije COVID-19. V teoretičnem delu so v magistrskem delu predstavljene ključne teorije in procesi nosečnosti ter je predstavljena bolezen koronavirus 2019. V empiričnem delu s pomočjo kvalitativne fenomenološke metode raziskujemo osebno doživljanje nosečnosti in poporodnega obdobja v času pandemijeo COVID-19. V raziskavo je bilo vključenih šest odraslih žensk, ki so bile noseče in so med COVID-19 doživele porod. Odgovore smo dobili s pomočjo poglobljenih intervjujev. Rezultati kažejo na presenetljivo pozitivne izzide nosečnosti in poroda ter prinašajo dokaze o tem, da je ženskam, vključenim v razliskavo, uspelo ohraniti psihično stabilnost in uravnavati negativne simptome, ki so se pojavili. Raziskave so osvetlile potrebe žensk med nosečnostjo. Glede na rezultate so učinkovite strategije za soočanje s COVID-19 znatno zmanjšale tveganja in posledice, ki bi jih lahko imela pandemija na duševno počutje žensk. Optimizem je služil kot zaviralec, ki pomaga premagovati stresne okoliščine. Močna in stabilna socialna podpora je igrala ključno zaščitno vlogo pri ohranjanju duševne stabilnosti in uravnavanju negativnih simptomov pri materinem blagostanju. Ločenost od partnerja ali katerega koli drugega tesnega sistema podpore lahko povzroči široko paleto negativnih simptomov, kot sta strah in osamljenost. Prejemanje zadostne čustvene in instrumentalne podpore je pomembno kot preventiva.
Vrednost raziskave je v poglobljeni analizi vrst podpore in mehanizmov soočanja s stresom, ki jih ženske potrebujejo obdobju COVID-19. Njihove izkušnje so dragocene in jih je treba podpreti z dodatnimi študijami in raziskavami. Diplomsko delo kaže na potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi omogočile večjo veljavnost in možnost posploševanja.
|